Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali se določba drugega odstavka 74. člena ZZad uporablja za temeljne organizacije kooperantov (subjekte, ki v času uveljavitve ZZad niso organizirani v obliki, kot jo določa prvi odstavek istega člena).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja ali se določba drugega odstavka 74. člena ZZad uporablja za temeljne organizacije kooperantov (subjekte, ki v času uveljavitve ZZad niso organizirani v obliki, kot jo določa prvi odstavek istega člena).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da so nepremičnine, navedene v 1. točki izreka, na podlagi 74. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad) postale last Republike Slovenije, zato je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo Republika Slovenija vpisala kot lastnica, v presežku pa je zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka tožeče stranke (3. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi v tem delu. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije je vložila tožena stranka. Zatrjuje, da je višje sodišče v pravdni zadevi P 1068/2001 ob istem dejanskem stanju tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Toženka vztraja, da iz razloga, ker je bila v času uveljavitve ZZad organizirana kot temeljna organizacija kooperantov (TOK), ne obstoji pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku. Sodišče bi moralo upoštevati tretji odstavek 78. in 82. člen ZZad. Odločilno je vprašanje, v kakšni obliki organiziranosti je bila tožena stranka v trenutku uveljavitve ZZad in ali je možno uporabiti določbo drugega odstavka 74. člena ZZad za subjekte, ki v času uveljavitve ZZad niso organizirani v obliki, kot jo določa prvi odstavek istega člena. Nadalje tudi izpostavi vprašanje, ali lahko Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč (Ur. l. 32/1993) predstavlja v konkretnem primeru pravno podlago za ugotavljanje (ne)odplačnosti? Bistveno kršitev postopka izpostavlja v zvezi z zavrnitvijo pritožbe toženke, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja zemljišča, ampak se je oprlo le na lokacijsko informacijo. Ob tem je odločilno, da je prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih v korist države po tem, ko so popolnoma spremenjena zaradi ogromnih vlaganj, nesorazmeren ukrep, nova nacionalizacija. Zastavi vprašanje ali je dopustno o tožbenem zahtevku odločati brez izvedbe dokaznih predlogov tožene stranke in brez ugotavljanja dejanskega stanja? Kot nepravilno označi tudi odločitev sodišča glede vrednosti spornega predmeta.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v predlogu toženke in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).