Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka pri tem želela obdržati na delu vodjo skupine in še dve bivši delavki Vrtca K., ki sta pred tem prešli na delo k toženi stranki ob prevzemu del čiščenja na podlagi spremembe delodajalca, ne predstavlja ravnanj, ki bi pomenila prepovedano diskriminacijo, oziroma utrjuje presojo, da pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni šlo za prepovedano diskriminacijo, saj je imela tožena stranka za izbiro tožnice razumne nediskriminatorne razloge.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnici dne 28. 3. 2012 podala tožena stranka. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za ugotovitev, da tožnici na podlagi navedene odpovedi dne 31. 8. 2012 delovno razmerje ni prenehalo, da jo je tožena stranka dolžna pozvati na delovno mesto čistilke ter ji za čas do vrnitve na delo izplačati plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih neto zneskov ter ji povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da je bil pri toženi stranki zaradi odpovedi čiščenja s strani Zdravstvenega doma K. ter posledične potrebe po drugačni organizaciji in razporeditvi preostalih del čiščenja podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici in da pri tem izbira tožnice za delavko, ki ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni bila posledica prepovedane diskriminacije.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in se v njej sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da zaradi prenehanja potreb po delu čistilke v Zdravstvenem domu K. ni prenehala potreba po njenem delu čistilke v otroškem vrtcu oziroma Enoti Č. v K. Če se je tožena stranka že sklicevala na potrebno reorganizacijo delovnega procesa, bi morala pri tem upoštevati vse, to je vsaj štiri delavke in za izbiro delavke, ki ji bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, uporabiti ustrezne kriterije. Že sodišče je ugotovilo, da se je pri tem tožena stranka neutemeljeno sklicevala na zaščito dveh sodelavk, ki sta bili predhodno prevzeti na delo na podlagi spremembe delodajalca. Graja presojo sodišča, da pri sporni odpovedi ni šlo za diskriminacijo zaradi uveljavljanja bolniškega staleža. Že res, da je bila sama le trikrat v bolniškem staležu, vendar ostale delavke v K. niso bile v bolniški niti dneva, ker si tega pri toženi stranki niso upale uveljavljati.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnica v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena izpodbijana sodba, po vsebini ni opredelila in obrazložila. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Kolikor tožnica v reviziji navaja, da so se njene sodelavke v K. pri toženi stranki bale uveljavljati bolniški stalež in zato iz tega razloga sploh niso bile odsotne z dela, te navedbe pomenijo poskus uveljavljanja drugačnega dejanskega stanja oziroma njegove nepopolne ugotovitve, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato teh navedb revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

9. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica pri toženi stranki opravljala delo čistilke v enoti vrtca 6 ur dnevno, delavka F. I. pa je bila zaposlena kot vodja skupine, ki pa je operativno opravljala tudi delo čiščenja, delno v enoti Zdravstvenega doma v K., del delovnega časa pa v enoti vrtca, opravila vodje skupine pa je pokrivala ob čistilskih delih. Zaradi odpovedi čiščenja s strani Zdravstvenega doma K. in izgube tega delovišča je tožena stranka delo organizirala tako, da je F. I., ki jo je tožena stranka morala ohraniti kot vodjo skupine, v celoti prevzelo tožničino delo v vrtcu, tožnici pa je bila zaradi prenehanja potreb po delu podana sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je ugotovilo, da pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici tožena stranka ni uporabila formalnih kriterijev za izbiro delavke, ki ji bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, da pa izbira tožnice tudi ni bila posledica prepovedane diskriminacije, kot jo je navajala tožnica, saj tožnica z vidika izrabe bolniškega staleža tudi sicer pri toženi stranki ni bila problematična, v času zaposlitve je bila bolniško odsotna le v treh primerih, kar je bilo manj od povprečja bolniških odsotnosti pri toženi stranki.

10. Revizijsko sodišče je na navedene dejanske ugotovitve vezano.

11. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zaradi izgube delovišča je morala tožena stranka spremeniti organizacijo dela na preostalih deloviščih na območju K. Ker je šlo za prenehanje potreb po delu le ene delavke, toženi stranki za izbiro delavke ni bilo potrebno sprejemati in uporabiti posebnih formalnih kriterijev. Dejstvo, da je tožena stranka pri tem želela obdržati na delu vodjo skupine in še dve bivši delavki Vrtca K., ki sta pred tem prešli na delo k toženi stranki ob prevzemu del čiščenja na podlagi spremembe delodajalca, ne predstavlja ravnanj, ki bi pomenila prepovedano diskriminacijo, oziroma utrjuje presojo, da pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni šlo za prepovedano diskriminacijo, saj je imela tožena stranka za izbiro tožnice razumne nediskriminatorne razloge.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.