Jedro

V tej zadevi gre za očitno prirejeno pooblastilo, ki ne izpolnjuje pogojev za novo in posebno pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.

Ob zahtevani procesni skrbnosti bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije pojasniti, ali, kdaj in v kakšnih okoliščinah je podal tako oceno vrednosti spornega predmeta za tri nedenarne zahtevke, kot jo sedaj zatrjuje, saj je taka opredelitev, če je podana šele v predlogu za dopustitev revizije, prepozna.

Nobeno od pravnih vprašanj, ki so našteta na koncu predloga, ne pomeni opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in okoliščin o njegovi pomembnosti v smislu zahteve iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je v veljavi kupna pogodba, ki so jo 10. 11. 2006 sklenile pravdne stranke in da mora zato toženka tožnikoma izstaviti za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice sposobno listino. Zavrnilo je tudi temu glavnemu zahtevku podrejeni zahtevek, da mora toženka tožnikoma plačati 20.864,31 EUR. Nato je zavrglo še „glavni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe“ (pravilno: tožbo v tem delu), ki se vodi pod In 60/2006 pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah zaradi izselitve tožencev s spornih nepremičnin ter na koncu odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo prvostopenjsko sodbo in sklep.

2. Tožnika v predlogu za dopustitev revizije posebej utemeljujeta vrednost vsakega od treh nedenarnih tožbenih zahtevkov, zatrjujeta pa eklatantno kršitev materialnega prava, procesno kršitev in kršitev njunih ustavnih pravic in svoboščin.

3. Predlog prve tožnice ni dovoljen, predlog drugega tožnika zoper odločitev o nedenarnih zahtevkih ni dovoljen, v ostalem pa ni popoln.

4. Ob vložitvi izrednega pravnega sredstva mora odvetnik po drugem odstavku 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi mora biti iz njega tudi razvidno, da je dano za vložitev tega pravnega sredstva. Če ne ravna tako, revizija ni dovoljena. V tej zadevi je odvetniška družba v prilogi pod A1 predložila pooblastilo prve tožnice, na katerem je originalen le njen podpis, vse ostalo pa je „prirejeno“ za potrebe postopka z izrednim pravnim sredstvom. Tako je datum pooblastila 17. 12. 2009 zapisan čez s korekturo v traku zakrit prvotni zapis datuma (18. 5. 2007). Prvoten zapis, zakaj posebej se daje pooblastilo, je prav tako prekrit s korekturo v traku, čez pa je zapisano: za vložitev predloga za dopustitev revizije. Gre torej za očitno prirejeno pooblastilo, ki ne izpolnjuje pogojev za novo in posebno pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.

5. Predlog za dopustitev revizije je po spremenjeni ureditvi tega izrednega pravnega sredstva mogoče vložiti v zadevah, v katerih se vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe giblje v razponu nad 2.000 EUR do 40.000 EUR (četrti in drugi odstavek 367. člena ZPP). Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če tega ne stori in če tudi kasneje v okoliščinah, ki jih določa zakon, ne pride do ocene vrednosti spornega predmeta, stranka nima pravice do revizije. Zahteva za v opisanih okoliščinah podano oceno vrednosti spornega predmeta velja poleg revizije tudi za predlog za dopustitev revizije, saj predlogu za dopustitev revizije ni mogoče ugoditi, če revizija sama ni dovoljena.

6. Drugi tožnik v reviziji sicer opredeljuje, da naj bi vrednost vsakega od treh nedenarnih zahtevkov znašala 4.000 EUR, vendar ne pojasni, ali in kdaj je podal tako oceno. V uvodih sodb obeh nižjih sodišč te opredelitve ni, ni pa je niti v sami tožbi. Ob zahtevani procesni skrbnosti bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije pojasniti, ali, kdaj in v kakšnih okoliščinah je podal tako oceno vrednosti spornega predmeta za tri nedenarne zahtevke, kot jo sedaj zatrjuje, saj je taka opredelitev, če je podana šele v predlogu za dopustitev revizije, prepozna.

7. Iz same narave pravnega sredstva, zlasti izrednega, kamor spada tudi predlog za dopustitev revizije, izhaja, da je predlagatelj tisti, ki mora izkazati obstoj predpisanih pogojev za dovoljenost pravnega sredstva. Uradne dolžnosti sodišča za raziskovanje manjkajočih podatkov za presojo o dovoljenosti izrednega pravnega sredstva ni. Ker se v obravnavani zadevi opredelitve v predlogu za dopustitev revizije o vrednosti spornega predmeta v zvezi z nedenarnimi zahtevki razlikujejo od ostalih razpoložljivih podatkov, bi moral drugi tožnik pojasniti tudi prej navedene manjkajoče okoliščine. Ker tega ni storil, je njegov predlog zoper odločitev o nedenarnih zahtevkih nedovoljen.

8. Predlog drugega tožnika bi torej lahko bil dovoljen le glede tistega dela razdelne denarne terjatve, ki odpade nanj, torej glede zneska 10.423,15 EUR, vendar je v tem delu nepopoln. Nobeno od pravnih vprašanj, ki so našteta na koncu predloga, ne pomeni opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in okoliščin o njegovi pomembnosti v smislu zahteve iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, saj se nobeno ne nanaša na denarno terjatev.

9. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. in šestega odstavka 367. b člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.