Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1043/2011

ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.1043.2011 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi poslovni razlog utemeljen razlog ukinitev delovnega mesta kriteriji za izbiro
Višje delovno in socialno sodišče
13. april 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Uporaba kriterijev za izbiro presežnih delavcev, kot so določeni v podjetniški kolektivni pogodbi, ni prišla v poštev, saj je tožena stranka ugotovila, da ne potrebuje dela vseh pri njej zaposlenih čistilk in je ukinila to delovno mesto v celoti. Tožnice pa tudi ni bila dolžna primerjati z ostalimi delavci s I. stopnjo izobrazbe, saj so kriteriji za izbiro presežnih delavcev tako v ZDR kot v podjetniški kolektivni pogodbi predpisani le za primer odpovedi večjemu številu delavcem iz poslovnih razlogov, za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala, da sodišče: - ugotovi nezakonitost in razveljavi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 16. 3. 2011; - naloži toženi stranki, da je tožečo stranko dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas, ko ni delala, priznati vse pravice iz dela, vključno s plačo, ki bi jo prejemala, če bi delala, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti posameznega zneska plače v plačilo, to je od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, ter - naloži toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje (do plačila), v roku osem dni pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, saj je zmotno ugotovilo, da je bila tožnica od novembra 1993 do izpodbijane odpovedi pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu čistilke. Tožnica nikoli ni podpisala pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto čistilke. Nelogičen in protispisen je zaključek sodišča, da naj bi tožnica razpolagala le s prvim, z njene strani nepodpisanim izvodom pogodbe o zaposlitvi, ker je tožena stranka delavcem v letu 2004 pošiljala enake računalniško izpisane pogodbe v štirih izvodih in jih ponovno pozvala k podpisu (kot je izpovedala priča M.L.), saj je tožnica na prvem naroku za glavno obravnavo sama predložila sodišču pogodbo o zaposlitvi v štirih izvodih, ki so bili vsi nepodpisani. Gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je večkrat poudarila, da odpoved pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi zato, ker tožena stranka pred odpovedjo tožnice ni primerjala z delavci na drugih primerljivih delovnih mestih oz. ni uporabila kriterijev po 22. členu podjetniške kolektivne pogodbe. To dejstvo ni sporno, saj je tožena stranka navajala, da uporaba kriterijev pride v poštev le takrat, ko se zmanjšuje število delavcev na posameznem delovnem mestu, ne pa v primeru ukinitve delovnega mesta. Tako stališče je zavzelo tudi sodišče, s tem pa je napačno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka ima sistemizirana tudi delovna mesta, za opravljanje katerih se zahteva I. stopnja izobrazbe, zato bi moralo sodišče ugotavljati, ali so delavci na navedenih delovnih mestih primerljiva kategorija. Tako je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 363/2008 z dne 10. 5. 2010, ki ga tožnica prilaga k pritožbi. Če delodajalca kolektivna pogodba oz. splošni akt zavezuje k uporabi kriterijev tudi v primeru individualnih odpustov, je dolžan ugotoviti, ali obstoji primerljiva kategorija delavcev, tudi če gre za ukinitev določenega delovnega mesta, kar povsem jasno izhaja iz citirane odločitve Vrhovnega sodišča RS.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Pri tem izpostavlja, da ZDR pri odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov manjšemu številu delavcev ne predvideva uporabe kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev, pa tudi 21. in 22. člen podjetniške kolektivne pogodbe se nanašata na določanje presežnih delavcev po sprejetih kriterijih le v primeru, če gre za večje število delavcev. Pri toženi stranki je bila ukinjena celotna dejavnost čiščenja, ki ni bila primerljiva z nobeno drugo dejavnostjo, zato tudi tožničinega dela ni bilo mogoče primerjati z delom delavcev na drugih delovnih mestih. Tožena stranka je v celoti spoštovala določbo 3. odstavka 88. člena ZDR in tožnici ponudila zaposlitev pri delodajalcu prevzemniku dejavnosti čiščenja ter hkrati preverila, ali ima sama na voljo za tožnico drugo ustrezno delo, vendar zanjo ustreznega delovnega mesta nima.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pogodba o zaposlitvi za delovno mesto snažilke v gostinstvu, ki jo je tožnica sicer res predložila v štirih izvodih, je bila očitno pripravljena kasneje kot podpisana pogodba o zaposlitvi, katere fotokopijo je predložila tožena stranka (B1) za isto delovno mesto snažilke v gostinstvu, saj je v njej določena višja plača (in manjše število dni letnega dopusta). Četudi kasnejše pogodbe tožnica ne bi podpisala, to ni bistveno, saj je v tem primeru veljala prejšnja podpisana pogodba, zato ne gre za napačno oz. protispisno ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je tožnica imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto snažilke v gostinstvu. V nobenem primeru ne gre za bistveno kršitev določb postopka, saj je bilo tudi z drugimi dokazi ugotovljeno, da je tožnica delo snažilke v resnici opravljala v času pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ter da je delo na drugih delovnih mestih opravljala v preteklih letih (npr. delo natakarice – točajke v letu 1989 – A1) oz. da je v času do 29. 9. 2009 opravljala delo sobarice po posebni odredbi, s kakršnimi se delavcem odrejajo dela iz drugega delokroga, ko je dodatnih del manj kot 50% in se ne podpišejo nove pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Ker je izpodbijana sodba ustrezno obrazložena in vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih, se pritožbeno sodišče strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa pojasnjuje naslednje: Tožena stranka je dne 16. 3. 2011, po predhodnem obvestilu o nameravani odpovedi z dne 23. 2. 2011, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega mesta „čistilka“. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je podana na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Uprava tožene stranke je namreč sprejela odločitev o prenosu dejavnosti čiščenja prostorov v celoti na družbo I. d.o.o.. Vsem (petim) snažilkam, tudi tožnici, je bil tedaj ponujen prehod k delodajalcu prevzemniku, kar pa so delavke odklonile. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih potrjujejo izvedeni dokazi, je zatrjevani odpovedni razlog utemeljen in onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kot to zahteva 2. odstavek 88. člena ZDR. Prvostopno sodišče je tudi pravilno presodilo, da tožena stranka ni kršila določbe 3. odstavka 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenim pogoji ali na drugih delih in da mora delodajalec, če ta možnost obstaja, delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, saj možnosti za zaposlitev tožnice na drugih delih dejansko niso obstajale.

Pritožbeno sodišče, ob upoštevanju vseh dokazov, izvedenih pred sodiščem prve stopnje, soglaša s presojo sodišča prve stopnje v zvezi z obstojem poslovnega razloga za odpoved in prenehanjem potreb po delu tožnice v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sodišče prve stopnje natančno in prepričljivo obrazložilo v razlogih sodbe. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so neutemeljene.

Neutemeljeni pa so tudi tožničini ugovori, da bi morala toženka uporabiti kriterije za določitev tožnice kot presežne delavke in izbrati presežne delavce izmed vseh zaposlenih na primerljivih delovnih mestih, za katere se zahteva I. stopnja strokovne izobrazbe (poleg snažilk naj bi bili primerljivi delovni mesti garderoberja – 4 zaposleni ter pomožnega delavca – 1 zaposlen).

Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da uporaba kriterijev, določenih v podjetniški kolektivni pogodbi, ne pride v poštev, ker v obravnavanem primeru ni šlo za zmanjšanje števila zaposlenih na določenem delovnem mestu, ampak za ukinitev vseh delovnih mest čistilk. Zlasti pa uporaba kriterijev in primerjava z delavci na drugih delovnih mestih, za katere se zahteva I. stopnja strokovne izobrazbe, ne pride v poštev zato, ker v tožničinem primeru ni šlo za odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. Kriteriji se uporabljajo le v primeru t.i. kolektivnih odpustov glede na določbe 96. do 101. člena ZDR, v primeru tožnice pa ni šlo za redne odpovedi večjemu številu delavcev. Tudi 22. člen podjetniške kolektivne pogodbe se nanaša le na redne odpovedi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, ne pa na primere odpovedi manjšemu številu delavcev, saj je uvrščen za določbo 21. člena o sodelovanju sindikata pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, iz samega teksta 22. člena podjetniške kolektivne pogodbe pa izhaja, da se kriteriji uporabljajo pri pripravi programa reševanja presežnih delavcev (ki je predpisan le za primer kolektivnih odpustov). Tožnica se zato neutemeljeno sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 363/2008, ki se nanaša na drugačen primer – ugotavljanje presežkov v času veljavnosti Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd, ur. l. RS, št. 40/97), ko je bilo potrebno kriterije uporabiti tudi v primerih t.i. individualnih odpustov.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana v skladu z določili ZDR, je torej pravilna, glede na takšno odločitev pa je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem v zvezi tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.

Ob ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia