Jedro

Porušeno zaupanje, ki ga je tožnik še poglobil z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, kateri naj bi po prepričanju revidenta predajal notranje informacije, je zadostni razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se delno ugodi tako, da se sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavita razen glede ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se zadeva v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 2. 2008. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku in toženi stranki v plačilo naložilo tožnikove stroške postopka v višini 1.342,12 EUR. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je tožena stranka za razlog izredne odpovedi izvedela nekaj dni pred 30. 1. 2008, zato je bila izredna odpoved izdana prepozno. Ugotovilo je tudi, da zakoniti razlog niti ni obstajal, saj tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik pri opravljanju dela zagrešil kaznivo dejanje neupravičene uporabe po 246. členu Kazenskega zakonika – KZ (Ur. l. RS, št. 63/94 in naslednji). Navodila in dokumente je družbi R. poslal X. Y. iz Javne agencije za železniški promet RS, navedba o tožniku kot avtorju spornih dokumentov v računalniški obliki pa še ne dokazuje, da jih je tožnik dejansko tudi posredoval družbi R. Čeprav tožnik sedaj dela pri R., ni podlage za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana pravočasno, potem ko se je poslovodstvo tožene stranke lahko prepričalo o obstoju razloga za odpoved. Strinjalo pa se je z zaključkom, da tožnik ni storil kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi imela znake kaznivega dejanja.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da so kršene določbe 8. člena, prvega odstavka 339. člena in 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji). Tožena stranka ob tem, da je bilo dokazno breme na njej, ni mogla dokazati, da je tožnik njene dokumente v računalniški obliki posredoval R., ker je sodišče zavrnilo postavitev izvedenca računalniške stroke in zaslišanje M. J., informatika pri toženi stranki. Le strokovnjak bi lahko preveril, ali je tožnik res posredoval R. dokumente v elektronski obliki. Stališče, da ima sodišče dovolj strokovnega znanja, je tako „nedopustno“, da vzbuja dvom v pristranskost sodnice poročevalke, kar je razlog za izločitev. Obrazložitev je protislovna, saj naj kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja ne bi bila dokazna, hkrati pa sodišče navaja, da je dokazano nahajanje oziroma ustvarjanje dokumentov na tožnikovi programski opremi. Presoja dokazov ni bila vestna in skrbna, kot zahteva 8. člen ZPP. Nepravilno je bilo povzeto pričevanje Z. S.. Pogodba o zaposlitvi bi morala biti sodno razvezana v skladu s 118. členom ZDR, saj se je tožnik po odpovedi zaposlil kot pomočnik direktorja pri konkurenčni R, kateri naj bi pred tem posredoval dokumente tožene stranke, kar pomeni izgubo zaupanja v tožnika in v njegovo lojalnost do tožene stranke. Vrnitev tožnika na delo bi predstavljala posmeh ostalim delavcem tožene stranke.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je delno utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Po presoji revizijskega sodišča ni podana zatrjevana kršitev 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Med obrazložitvijo in izrekom sodbe ne obstaja nasprotje, kot si ga razlaga revident. Sodišči sta ocenili, da so sporni dokumenti v elektronski obliki, ki so vsebovali Navodilo za opravljanje vlečne dejavnosti in Navodilo za opravljanje tehničnovagonske dejavnosti, sicer nastali na tožnikovi programski opremi, da pa to dejstvo ne dokazuje, da jih je prav on posredoval družbi R. (niti da jih je izdelal). Takšen dokazni zaključek ni v nasprotju z odločitvijo o nezakonitosti izredne odpovedi, ki je bila podana ravno zaradi domnevnega posredovanja dokumentov družbi R. Revizija neutemeljeno napada protispisno povzemanje pričanja X. Y., ki je na naroku za glavno obravnavo 12. 3. 2009 med drugim izjavil, da je julija 2007 družbi R. izročil CD z navodili revidenta.

8. Neutemeljeno revizija uveljavlja kršitev 8. člen ZPP kot relativno bistveno kršitev postopka. Revident je na zadnjem naroku za glavno obravnavo predlagal zaslišanje B. K., ki je bil postavljen kot izvedenec računalniške stroke v predkazenskem postopku. Takšna priča, ki ima posebno strokovno znanje glede določenega spornega dejstva, o katerem se je seznanila izven oziroma pred obravnavanjem spornega predmeta v aktualnem sodnem postopku, je t.i. izvedena priča. Nima pa statusa enakega formalno postavljenemu izvedencu. Revident je bil s tem predlogom prekludiran v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP (možnost za podajo dokaznega predloga v tej smeri je imel že v pripravljalni vlogi z dne 14. 6. 2009, ki jo je sestavil po posebnem pozivu sodišča v zvezi z zavrženjem kazenske ovadbe). Revident zadostno ne utemelji, kako bi lahko izvedenec računalniške stroke s svojim znanjem doprinesel k razjasnitvi prenosa datotek, saj prenos po elektronski pošti ni bil ugotovljen v predkazenskem postopku. Protispisna je navedba, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo izjavo M. J., saj jo je prebralo na zadnjem naroku za glavno obravnavo.(1) Revident z uveljavljenjem procesne kršitve v resnici izpodbija dokazno oceno in dejansko ugotovitev glede revidentovega posredovanja dokumentov R., kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Delodajalec lahko po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Revident je ocenil zaradi domnevnega posredovanja dokumentov konkurenčni družbi, ki je vstopala na slovenski železniški trg in je potrebovala pridobitev ustreznih varnostnih spričeval, da revidentovo dejanje izpolnjuje znake kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 246. členu KZ. Ta določa, da kdor neupravičeno uporabi denar, vrednostne papirje ali kakšne druge stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. Po presoji revizijskega sodišča pa iz opisa domnevnega dejanja revidenta sploh ne izhaja, da bi lahko prišlo do kršitve po tej določbi. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe drugače kot kaznivo dejanje poneverbe po 245. členu KZ, ki vsebuje prilastitveni namen, predvideva protipravno uporabo stvari.(2) Prilastitev vsebine splošnega akta delodajalca – enako pa tudi nezakonita uporaba dokumenta (pravilneje: njegove vsebine) je pojmovno nesmiselna, saj ne omogočata (ne)posredne materialne koristi, ki je značilna za kaznivi dejanji po 245. in 246. členu KZ. Eventualno bi bilo možno pri nezakonitem odtekanju informacij – ki so bistveni element dokumenta – iz družbe zaznati znake kaznivega dejanja izdaje poslovne tajnosti po 241. členu KZ, vendar tudi za to kaznivo dejanje revident ni ponudil ustrezne trditvene podlage. Posredovanje informacij s strani tožnika družbi R. pa v dokaznem postopku niti ni bilo ugotovljeno.

10. Revident utemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče razvezati pogodbo o zaposlitvi po določbi drugega odstavka 118. člena ZDR. Ta določa, da lahko sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi ne glede na predlog delavca, potem ko ugotovi nezakonitost delodajalčeve odpovedi, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Revident sicer v dokaznem postopku ni uspel dokazati, da je tožnik posredoval dokumente konkurenčni družbi. Bilo pa je dokazano, da so se elektronski dokumenti, ki jih je posedovala družba R., pred tem nahajali na tožnikovi programski opremi. Čeprav je sodišče napravilo dokazno oceno, da tožnik ni posredoval dokumentov, ostaja ugotovljeno tudi dejstvo, da so bili ti dokumenti ustvarjeni na tožnikovi programski opremi. Ta indic ni zadostoval sodišču prve stopnje za dokazni zaključek o tožnikovem posredovanju dokumentov, vendar pa bi sodišči ta indic lahko upoštevali pri ugotavljanju, ali je možno delovno razmerje nadaljevati ali ne. Ob dodatnem dejstvu, da se je tožnik po odpovedi zaposlil pri družbi R. – torej isti družbi, kateri naj bi posredoval revidentove dokumente, je povsem razumljivo njegovo zatrjevanje, da je izgubil zaupanje v tožnika in da ga zato ne more sprejeti nazaj na delo. Porušeno zaupanje, ki ga je tožnik še poglobil z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, kateri naj bi po prepričanju revidenta predajal notranje informacije, je zadostni razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje – razen v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V novem postopku bo moralo sodišče v skladu s 118. členom ZDR določiti trajanje delovnega razmerja, pripadajoče pravice do prenehanje delovnega razmerja in ustrezno denarno odškodnino. Med drugim bo moralo pri trajanju in višini odškodnine upoštevati predvsem dejstvo, da se je tožnik kmalu po prenehanju delovnega razmerja pri revidentu zaposlil pri konkurenčni družbi, pri čemer so se njegovi prejemki povečali.

12. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Priloga B4 v sodnem spisu.

Op. št. (2): Glej komentar 245.in 246. člena v Kazenski zakonik s komentarjem, Deisinger, Mitja, 2002, str. 524-534.