Jedro

Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, ali je pritožbeno sodišče v zvezi s presojo tožnikovega soprispevka nezakonito poseglo v dejansko podlago spora in ali ima izpodbijana sodba v tem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj, ali je pritožbeno sodišče v zvezi s presojo tožnikovega soprispevka nezakonito poseglo v dejansko podlago spora in ali ima izpodbijana sodba v tem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 56.050,00 EUR, ki jo je 2. 9. 2006 utrpel v prometni nesreči kot sopotnik v osebnem avtomobilu. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, naj tožniku plača 12.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2008 do plačila, v presežku (za zakonske zamudne obresti od 29. 2. 2008 do 9. 6. 2008 in za znesek 43.550,00 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je, da pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo tožnika znaša 25.000,00 EUR, od tega zneska pa je odštelo že plačano odškodnino v znesku 12.500,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obrestnem delu spremenilo tako, da je datuma 9. 6. 2008 v prvi in drugi točki izreka nadomestilo z datumom 15. 3. 2008. Sicer je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo. Pojasnilo je, da pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo tožnika znaša 31.000,00 EUR, da pa je tožnik prispeval k nastanku škode, ker ni uporabljal varnostnega pasu. Njegov prispevek je ocenilo na 20 % in ga skupaj z že plačanim delom odškodnine odštelo od zneska pravične odškodnine.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem opozarja, da je pritožbeno sodišče brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje glede tožnikovega soprispevka kot prvostopenjsko sodišče, ki je odločalo tudi na podlagi neposredno izvedenih dokazov. Problematična je ugotovitev pritožbenega sodišča, da je tožnik na sprednjem sedežu največ utrpel iz razloga neuporabe varnostnega pasu, ko je zato padel iz vozila, saj prvostopenjsko sodišče sploh ni ugotavljalo, kolikšen delež poškodb je tožniku nastal ob trku in kolikšen (če sploh) ob padcu iz avtomobila. Česa takšnega niti izvedenca nista ugotavljala. Izpodbijana sodba o teh odločilnih okoliščinah tudi nima razlogov oziroma dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je vzročna zveza med tožnikovim opustitvenim dejanjem in obsegom škode pretrgana z dejanjem voznika, pritožbeno sodišče pa je nasprotno ugotovilo, da vzročna zveza obstaja in da gre za delno malomarnost tožnika. Ob pomanjkanju dokazne ocene se takšne odločitve ne da preizkusiti. Tudi te okoliščine je pritožbeno sodišče ugotovilo na seji (brez obravnave), čeprav je sodišče prve stopnje odločalo tudi na podlagi neposredno izvedenih dokazov. Sklicuje se na sklepe revizijskega sodišča II Ips 224/2011 z dne 26. 1. 2012, VIII Ips 208/2011 z dne 17. 9. 2012 in II DoR 448/2011 z dne 19. 4. 2012. Pritožbeno sodišče ni pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je prišlo do svojih zaključkov. Podlage zanje ni niti v posredno izvedenih dokazih. Iz izvedenskega mnenja izhaja možnost, da je tožnik poškodbe utrpel znotraj avtomobila in da bi nanj delovale enake sile tudi, če bi bil privezan. Izvedenec je ob zaslišanju pojasnil, da ob podobnih (bočnih) trčenjih varnostni pas ne nudi bistvene zaščite sopotnikov. Tožnik meni, da mu je bila zaradi kršitev pritožbenega sodišča onemogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).