Jedro

Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zavrnilno zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katero je tožnica od toženca zahtevala plačilo 81.939,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2011 do plačila.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku. V pritožbi tožnica navaja, da je njena obveznost plačila do toženca nastala na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2908/2008 in je tožnica svojo obveznost izvršila 11. 4. 2011. Revizijsko sodišče je reviziji toženke ugodilo s sklepom II Ips 247/2011 z dne 26. 11. 2014 ter sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločanje in tako sodba Okrožnega sodišča ni ne pravnomočna ne izvršljiva in je s tem tudi odpadla pravna podlaga za plačilo. Nova sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 81/2015, s katero je sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani razveljavilo po višini še bolj dokazuje, da je tožničino plačilo ostalo brez pravne podlage in je zadoščeno pravni normi iz člena 190 OZ. Tožničina tožba je sklepčna in so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, s katero bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi tožbenemu zahtevku oziroma pozvati tožnico, da odpravi nesklepčnost. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoje za zamudno sodbo določa člen 318 ZPP, ki med drugim določa, da je eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (točka 3 prvega odstavka člena 318 ZPP).

5. Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek. V konkretnem primeru gre za nepopravljivo nesklepčnost glede na sporno višino zahtevka in sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati tožnice da popravi tožbo.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).