Jedro

Tožeča stranka, vpisana v register agencij za zagotavljanje dela, je vseskozi dolžna upoštevati zakonske in podzakonske pogoje za vpis v register in samo delovanje, za kar pa je bilo v spornem primeru ugotovljeno, da niso bili upoštevani. Dejstvo je namreč, da spisovno izkazano delavci niso izpolnjevali zakonskih pogojev (4. člen ZZDT), glede na to, da gre za tuje delavce, s tem pa so bili tudi izpolnjeni pogoji za izbris iz registra agencij.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka 0600-256/2010/13 z dne 1. 6. 2010 je tožena stranka odločila, da se Agencijo A. d.o.o. (tožeča stranka v tem sporu) izbriše iz registra agencij za zagotavljanje dela. V obrazložitvi upravni organ navaja, da je tožena stranka pri nadzorovani agenciji ugotovila več nepravilnosti, o nadzoru pa je bil sestavljen Zapisnik o opravljenem nadzoru, številka 0600-256/2010/8, v katerem je ugotovljeno, da nadzorovana agencija ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Tako je ugotovljeno, da 10 oseb, ki so zaposlene v nadzorovani agenciji in s katerimi agencija zagotavlja delo drugim delodajalcem, ne izpolnjuje pogojev, ki jih opredeljujejo določila 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, številka 107/06, dalje ZZZPB) in določila 4. člena Pravilnika o izvajanju nadzora ter osmi odstavek 4. člena Zakona o zaposlovanju in dela tujcev (Uradni list RS, številka 56/07, dalje ZZDT). Nadzorovana agencija nima ločenega delovnega in pomožnega prostora, ki strankam omogoča primerno čakanje, in ni v roku 8 dni sporočila spremembe naziva podjetja, kot to navaja določilo 31. člena Pravilnika o izvajanju nadzora. V nadaljevanju navaja okoliščine, podane v ugovoru na ta zapisnik z dne 23. 5. 2010, katere pa sodišče v sodbo ne povzema. V nadaljevanju se še sklicuje na določbo 6.f člena ZZZPB, ki določa v več primerih, kdaj se agencija izbriše iz registra agencij za zagotavljanje dela.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb upravnega postopka in nepravilno uporabo materialnega prava.

Navaja, da se tožeča stranka ukvarja s posojanjem delavcev in izvajanjem gradbene dejavnosti v lastni režiji. Tako ima sklenjene pogodbe z delavci, ki pa v času izvajanja nadzora dejansko niso izpolnjevali pogojev v skladu s citiranimi predpisi. Ker se tega zaveda, te delavce uporablja le za izvajanje del, ki jih opravlja za svoje naročnike kot izvajalka gradbenih storitev. Tako so izvajali dela tudi njeni delavci za podjetje B. d.o.o., za katera so delali vodovodarska dela. K tem delu je bila sklenjena pogodba in iz 3. člena izhaja določeno plačilo po mesečno izstavljenih situacijah iz člena 4, kjer so določena dela ter iz člena 9, kjer je določena obveznost izvajalca, da se naročniku predloži izmere in obračun opravljanega dela v potrditev. Ker teh oseb ni posredovala drugim delodajalcem, niso bile kršene določbe člena 6b ZZZPB in člena 4 Pravilnika.

Tožeča stranka tudi ni kršila določila Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, ker naj ne bi imela ločenega delovnega in pomožnega prostora, ki strankam omogoča primerno čakanje. V času izvajanja inšpekcijskega nadzora so v drugem prostoru v velikosti 20 m2, ki je namenjen čakalnici, opravljali obnovitvena dela. Tako je bil prostor morda le začasno nezmožen za uporabo. Kršitev 31. člena Pravilnika pa ni povzročila nobenih škodljivih posledic. Tožeča stranka je po vpisu v register agencij dejansko spremenila firmo iz A. gostinstvo in storitve d.o.o. v A. gradbeništvo in storitve d.o.o., kar je bilo izvedeno v registru 12. 5. 2009. Firma tožeče stranke A. pa je ostala nespremenjena. Takšna sprememba ne more predstavljati razloga za izbris tožeče stranke iz registra. Za izbris bi prišla v poštev le 5. alinea prvega odstavka 6.f člena ZZZPB. Ta določa, da ministrstvo izbriše organizacijo iz registra agencij, če ugotovi, da delodajalec ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti, zagotavljanje delavca drugemu delodajalcu. Kakšni so ti pogoji je določeno v členu 6, 7 in 8 Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Edina kršitev ugotovljena v izpodbijani odločbi je očitek na račun prostora, da tožeča stranka naj ne bi izpolnjevala pogojev, ker naj ne bi imela primernega prostora za opravljanje dejavnosti. Ostale kršitve niso razlog za izbris, temveč za ukrepanje v skladu z določili Pravilnika o izvajanju nadzora nad delom Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in drugih oseb na področju zaposlovanja (Pravilnik o nadzoru), ki v 16. členu določa, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti minister najprej odredi njihovo odpravo. Šele, če te nepravilnosti niso odpravljene, oziroma bi lahko povzročile večjo škodo, se v skladu s 17. členom zahteva zlasti uvedba postopkov za ugotavljanje odgovornosti odgovornih oseb, prekinitev pogodbe oziroma realizacija instrumentov pogodbenega zavarovanje, ali se sproži postopke pred drugimi organi, ki so pristojni za ugotavljanje nepravilnosti pri delu nadzorovane osebe. V primeru kršitev glede delavcev in posredovanja podatkov ministrstvu tožena stranka ni imela podlage za izbris iz registra, ker Pravilnik o nadzoru tega ne določa. Če pa bi šteli, da Pravilnik o nadzoru omogoča tudi izbris, bi morala tožena stranka tožečo stranko najprej pozvati k odpravi pomanjkljivosti oziroma dokazati, da zaradi kršitev tožeče stranke nastaja oziroma grozi velika škoda, kar pa izpodbijana odločba ne zatrjuje. Predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in zadeva vrne v ponoven postopek organu prve stopnje, in da se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja pravno podlago za izdajo odločbe ter odgovarja na tožbene navedbe in okoliščine, ki izhajajo iz Zapisnika o opravljenem nadzoru. Iz zapisnika izhaja, da je tožeča stranka imela zaposleni le dve osebi (C.C. in D.D.) z izpolnjenim pogojem za zagotavljanje njunega dela drugim delodajalcem in je v primeru te pogodbe z najmanj 3 zaposlenimi delavci kršila določila, ki urejajo zagotavljanje dela drugim delodajalcem. Tako je imela med delavci sklenjene pogodbe o zaposlitvi ter vključenim določilom (3. člen), da se delavec strinja, da je lahko posojen drugemu delodajalcu. V pogodbe o zaposlitvi je tožeča stranka vključila določilo o zagotavljanju dela delavcu pri drugem delodajalcu, čeprav je bila seznanjena, da niso izpolnjevali pogoja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v RS in s tem pogojev za posredovanje njihovega dela drugim delodajalcem. Vsi so imeli potrdilo o prijavi začasnega prebivališča na naslovu, kjer je sedež tožeče stranke. Kršeno je določilo 6.b člena ZZZPB in določilo 4. člena Pravilnika, ki določa, da lahko nadzorovana agencija opravlja dejavnost za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, če jim je omogočen prosti dostop na Slovenski trg dela ter za osebe, ki niso državljani držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora in so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Tožeča stranka je delovala tudi v nasprotju z osmim odstavkom 4. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), ki določa, da delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcu drugemu delodajalcu – uporabniku, sklepa pogodbe o zaposlitvi s tujci, ki imajo osebno dovoljenje z veljavnostjo 3. let ali za nedoločen čas. Nadalje ponovno navaja okoliščine, ki se nanašajo na neprimernost prostorov. Glavni prostor je sestavljen iz ene pisarne, iz uporabe pa je bil večji prostor v izmeri 20 m2. V času nadzora je bilo pojasnjeno, da ima agencija v prvem nadstropju dodaten prostor, za katerega nima sklenjene pogodbe. S tem je kršen 7. člen Pravilnika, ker ni ločen delovni pomožni prostor, ki bi strankam omogočil čakanje. Po 31. členu Pravilnika tudi ni bila sporočena v roku 8. dni sprememba naziva podjetja. Ponovno navaja 6.f člena ZZZPB, ki določa, kdaj je mogoč izbris iz registra. Nepravilen je tudi tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka ukrepati le skladno s določili Pravilnika o izvajanju nadzora in izreči ukrepe za odpravo nepravilnosti. Ta Pravilnik ureja le vrste ukrepanja v primerih nepravilnosti, ki se ugotovijo pri nadzoru, ne opredeljuje pa ukrepanja v primerih, ko agencija več ne izpolnjuje pogojev za zagotavljanja dela delavcev, ker je to postopkovni in ne materialni predpis. Predlaga, da se tožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem sporu je dejansko stanje pri nadzorovani agenciji za zagotavljanje dela (tožeči stranki v tem sporu) ugotovljeno na podlagi Zapisnika o opravljanem nadzoru, številka 0600-256/2010/8 z dne 10. 5. 2010. Na navedeni zapisnik je sicer tožeča stranka vložila ugovor, katerih navedb pa tožena stranka ni upoštevala kot pravno relevantne, kar sicer navaja in obrazlaga v odgovoru na tožbo.

Pravna podlaga za odločitev v obravnavanem primeru je Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, številka 5/91, 53/09, dalje ZZZPB), ki v določbi 6.f člena določa, da ministrstvo pristojno za delo po uradni dolžnosti izbriše iz registra agencij za zagotavljanje dela organizacijo oziroma delodajalca v primerih, če se ugotovi, da organizacija oziroma delodajalec, vpisan v register agencij za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu (5. alinea prvega odstavka 6.f člena). Na podlagi določb 6. in 6.b člena tega zakona je bil sprejet še Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, številka 139/06, dalje Pravilnik), ki tudi v 2. členu kot dejavnost agencije določa zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu (3. alinea prvega odstavka tega člena). V 3. členu je v četrtem odstavku določeno, da agencija opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu tako, da delavce, ki so pri njej zaposleni, na podlagi posebne pogodbe posreduje drugemu delodajalcu zaradi opravljanja dela. Ker pa ima tožeča stranka zaposlene samo tuje delavce, velja zanjo še 4. člen Pravilnika, ki določa, da lahko agencija opravlja dejavnosti iz 2. člena tega Pravilnika za državljane Republike Slovenije, državljane članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, če jim je omogočen prosti dostop na Slovenski trg dela ter za osebe, ki niso državljani držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora in so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Ker ima, kot navedeno, tožeča stranka zaposleno tujo delovno silo, je treba upoštevati še 4. člen ZZDT, ki določa v osmem odstavku, da delodajalec, ki v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu – uporabniku, lahko sklepa pogodbo o zaposlitvi s tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas. Kot je razvidno iz Zapisnika o opravljenem nadzoru in listin upravnega spisa, je imela tožeča stranka zaposleni le dve osebi z izpolnjenim pogojem za zagotavljanje dela drugim delodajalcem, torej z vsemi zakonskimi dovoljenji. Z ostalimi 10. delavci pa je imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi s pogodbenim določilom, da se delavec strinja, da je lahko posojen tudi drugemu delodajalcu, četudi ti delavci niso izpolnjevali pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v RS in s tem pogojev za posredovanje njihovega dela drugim delodajalcem. Imeli so zgolj potrdila o prijavi začasnega prebivališča na naslovu, kjer je sedež tožeče stranke, kar pa za izpolnjevanje pogojev za delovanje nadzorovane agencije ne zadostuje, in gre za kršitev določbe 6.b člena ZZZPB in 4. člena Pravilnika, kot tudi zgoraj navedenega osmega odstavka 4. člena ZZDT. Tožeča stranka vpisana v register agencij za zagotavljanje dela, je namreč vseskozi dolžna upoštevati zgoraj navedene zakonske in podzakonske določbe, za kar pa je bilo v spornem primeru, glede na spisovno izkazane sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z naročniki iz leta 2010 zapisniško ugotovljeno, da niso bile upoštevane. Dejstvo je namreč, da spisovno izkazano delavci niso izpolnjevali zakonskih pogojev, glede na to, da gre za tuje delavce, s tem pa so bili tudi izpolnjeni pogoji za izbris iz registra agencij po določbi 5. alinee prvega odstavka 6.f člena ZZZPB. Med neizpolnjevanje pogojev je namreč mogoče šteti tudi tiste, ki se nanašajo na neizpolnitev zakonske določbe osmega odstavka 4. člena ZZDT (delovno dovoljenje za 3 leta ali nedoločen čas) in prvega odstavka 6.b člena ZZZPB (dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji), tako da je neutemeljen tožbeni ugovor, da pogoje za opravljanje te dejavnosti določajo samo 6., 7. in 8. člen Pravilnika. Iz zapisnika o nadzoru tudi izhaja, da tožeča stranka ni imela primernih prostorov za opravljanje dejavnosti v času nadzora (drugi odstavek 7. člena Pravilnika), in teh ugotovitev v ugovorih na zapisnik tožeča stranka ni prerekala. Sodišče tako šteje, da je bilo dejansko stanje v zvezi s poslovanjem in prostori pravilno ugotovljeno, kar prav tako predstavlja razlog za izbris tožeče stranke iz registra agencij po določbi pete alinee prvega odstavka 6.f člena ZZZPB.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.