Jedro

Sodišče druge stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in o vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje obrazložilo s prepisom dela zakonske določbe 355. člena ZPP, s tem da bi se dejstva, ali je šlo za spremembo delodajalca, prvič ugotavljala na pritožbeni obravnavi in s tem, da sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ni opravilo pravdnih dejanj in obravnavalo spornih vprašanj (ki sicer v izpodbijanem sklepu niso konkretizirana), na katera je sodišče druge stopnje opozorilo v svojem prejšnjem razveljavitvenem sklepu (v prejšnjem razveljavitvenem sklepu sicer ni bilo pojasnjeno, katera pravdna dejanja mora sodišče prve stopnje v novem sojenju opraviti).

Sodišče prve stopnje se je do vprašanja spremembe delodajalca opredelilo, prav tako pa se je opredelilo do drugega spornega vprašanja (ali delo tožnice sedaj opravljajo druge delavke).

Ker sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo drugih konkretnih razlogov, zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi na pritožbeni obravnavi sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov (sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze z izjemo poizvedb o višini tožničinega denarnega nadomestila, ki ga je prejela za primer brezposelnosti) in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa sodišča druge stopnje (I. točka izreka) se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju že drugič zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 6. 2018. Posledično je zavrnilo tudi tožničin zahtevek, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak je trajalo do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, da ji je dolžna tožena stranka od dneva nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je od 26. 7. 2018 do dneva izdaje sodbe priznati vse pravice iz delovnega razmerja (delovno dobo s prijavo v obvezna zavarovanja), ji za to obdobje obračunati in izplačati vtoževano plačo in ji obračunati ter izplačati denarno povračilo v višini 18 tožničinih plač (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) s sklepom razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka), odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Kot zmotno je ocenilo stališče sodišča prve stopnje, da je prenos podjetja ali dela podjetja izključen, če med prenosnikom in prevzemnikom ni bil sklenjen pravni posel, s katerim bi se prenesla dejavnost. Sodišču prve stopnje je naložilo, da naj v ponovnem postopku dopolni dokazni postopek še glede obstoja drugih okoliščin v zvezi s spremembo delodajalca (kot bistveno je štelo dejstvo, če je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost na istih sredstvih, in sicer takoj po prenehanju dejavnosti prenosnika) in ponovno odloči o utemeljenosti tožničinega zahtevka. Obrazložilo je, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka, zato je zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navedlo je, da bi v tem obsegu dejansko stanje, če bi opravilo pritožbeno obravnavo, prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče, kar pa ni namen pritožbenega postopka. Pojasnilo je tudi, da to še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je pritožbeno sodišče zadevo že vrnilo v novo sojenje, pa sodišče prve stopnje ni opravilo pravdnih dejanj in obravnavalo spornih vprašanj, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu. Navedlo je še, da razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Zoper sklep o razveljavitvi se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je izpodbijana odločitev neobrazložena, nepravilna in nezakonita. Sodišče druge stopnje ni navedlo, kaj naj bi bila tista konkretna narava zadeve in njene posebne okoliščine, ki utemeljujejo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Utemeljitev vračanja zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje je v zadevi zelo pomembna, saj je vračanje zadev v ponovno odločitev sodišču prve stopnje izjema in ne pravilo. V konkretni zadevi pa je sodišče druge stopnje že drugič razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Navaja, da tožnica v postopku na prvi stopnji do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo ni trdila, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker je prišlo do spremembe delodajalca po 75. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; v nadaljevanju ZDR-1). S tem v zvezi tudi ni predlagala nobenega dokaza. Tožnica je ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje navajala, da si je tožena stranka poslovni razlog izmislila in da ta ne obstoji. Tako se glasi tudi njena tožba. Te navedbe tožnice je sodišče prve stopnje preverilo in ugotovilo, da niso točne. Dokazni postopek je pokazal, da je v trenutku podaje odpovedi obstajal poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnica tudi sama zatrjuje, da v zvezi z vprašanjem prenosa dejavnosti niti ni postavila ustreznega tožbenega zahtevka niti ni tožila morebitnega prevzemnika. Kljub temu je sodišče druge stopnje mimo trditvene podlage tožnice razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče druge stopnje zato neutemeljeno zahteva od prvostopenjskega sodišča, da izvaja dokaze v smeri, v kateri tožnica ni podala ustrezne trditvene in dokazne podlage. Tudi v primeru, če bi bile trditve tožnice ustrezne in bi sodišče moralo preveriti in izvesti dokaze glede tega, ali je prišlo do prenosa podjetja oziroma spremembe delodajalca, kar bi pomenilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita, bi ta dokazni postopek potekal in prišel na vrsto ter se hitreje zaključil pred sodiščem druge stopnje. Tudi iz tega razloga je sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje neutemeljen. Tudi v primeru, če bi bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je dejansko prišlo do spremembe delodajalca, bi moralo sodišče tožbeni zahtevek tožnice pod 2. in 3. točko (reintegracijski zahtevek) zavrniti, saj bi morala tožnica ta svoj zahtevek naperiti zoper novega delodajalca oziroma delodajalca prevzemnika. Tudi zato je vračanje predmetne zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje nepotrebno in nelogično.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 357.a člena ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Sklep sodišča druge stopnje se lahko glede na drugi odstavek 357.a člena ZPP izpodbija samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP).

6. Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje je namenjena zagotovitvi učinkovitega uresničevanja ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ta pravica bi bila lahko kršena v primeru, če bi sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, namesto da bi samo dokončno odločilo o zadevi.

7. Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. za ugotavljanje pravice do izjave, za ugotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem pa mora navesti konkretne razloge, zaradi katerih kršitev (ki jih je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti, oziroma zakaj ne more samo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje1. 8. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku presoja zgolj to, ali bi sodišče druge stopnje ugotovljene pomanjkljivosti lahko odpravilo samo2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje izhaja, da je bistveni očitek sodišču prve stopnje v tem, da ni ugotavljalo, ali je šlo za spremembo delodajalca in s tem za neutemeljen razlog za odpoved. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da razlog za redno odpoved ni bil v spremembi delodajalca, temveč v organizacijskih spremembah pri toženi stranki, v posledici katerih je prišlo do ukinitve tožničinega delovnega mesta.

9. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in o vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje obrazložilo s prepisom dela zakonske določbe 355. člena ZPP, s tem da bi se dejstva, ali je šlo za spremembo delodajalca, prvič ugotavljala na pritožbeni obravnavi in s tem, da sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ni opravilo pravdnih dejanj in obravnavalo spornih vprašanj (ki sicer v izpodbijanem sklepu niso konkretizirana), na katera je sodišče druge stopnje opozorilo v svojem prejšnjem razveljavitvenem sklepu3. 10. Sodišče prve stopnje se je do vprašanja spremembe delodajalca4 opredelilo v 11. točki obrazložitve svoje sodbe, tako da se dejstva v zvezi s tem ne bi prvič ugotavljala na pritožbenem sodišču5. Tudi do drugega spornega vprašanja, na katerega je sodišče druge stopnje opozorilo v svojem prejšnjem razveljavitvenem sklepu (ali delo tožnice sedaj opravljajo druge delavke), se je sodišče prve stopnje sodišče prve stopnje opredelilo 11. točki obrazložitve sodbe, ki jo je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom razveljavilo.

11. Ker sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo drugih konkretnih razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi na pritožbeni obravnavi sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tudi v povezavi z vprašanjem zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v zvezi s spremembo delodajalca6. S tem bi prišlo tudi do uresničitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Zato je vrhovno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Primerjaj npr. s sklepom Vrhovnega sodišča RS Dsp 6/2020 z dne 24. 9. 2020. 2 Iz tega razloga vrhovno sodišče ne odgovarja na pritožbene navedbe tožene stranke, s katerimi izpodbija vsebinsko pravilnost odločitve sodišča druge stopnje. 3 V prejšnjem razveljavitvenem sklepu sodišče druge stopnje niti ni pojasnilo, katera pravdna dejanja mora sodišče prve stopnje v novem sojenju opraviti. Navedlo je le, da je za konkretni spor bistveno, ali je šlo za prenos dejavnosti, ki posledično vodi do spremembe delodajalca, da s tem povezanih dejstev sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo in da se do navedb tožnice (ki jih je tožnica ponovila tudi v pritožbi), da njeno delo čiščenja v fitnes studiu sedaj opravljajo druge delavke, ni opredelilo. 4 Tožnica nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi spremembe delodajalca do izdaje prve sodbe sodišča prve stopnje sicer niti ni uveljavljala, v pripravljalni vlogi po razveljavi sodbe sodišča prve stopnje pa je pojasnila, da navedb v smeri eventualne spremembe delodajalca zaradi pavšalne obrazložitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga niti ni mogla podati. Iz njenih navedb na prvem naroku v ponovljenem postopku izhaja, da ji ni znano ali je do prenosa prišlo, da na prenos dejavnosti na novega najemnika lahko sklepa, navedla pa je tudi, da ne vztraja, da je do prenosa dejavnosti na drugega izvajalca prišlo, saj za to ni imela in nima zadostnih dokazov. 5 Tudi sicer ugotavljanje dejstev na pritožbenem sodišču praviloma ne predstavlja utemeljenega razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. 6 Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo vse dokaze, ki sta jih v postopku predlagali stranki (z izjemo poizvedb o višini tožničinega denarnega nadomestila, ki ga je prejela za primer brezposelnosti).