Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče z izpodbijano sodbo, ki o pravočasno zatrjevanih dejstvih toženke (da bi tožnik po končani poklicni rehabilitaciji lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri zavarovancu ter da je s tem, ko se je enostransko odpovedal pravicam iz naslova poklicne rehabilitacije, bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in obveznostmi toženke prekinjena) nima razlogov, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, - ali je tožnik zadostil dokaznemu bremenu o tem, da bi delal na delovnem mestu jeklarja v Avstriji, če ne bi bilo škodnega dogodka, - ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno opredelilo pojem „normalnega teka stvari“.

Ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da so nadure del njegove plače? Ali je sodišče, ki je pri višini rente upoštevalo tudi nadure, pravilno uporabilo materialno pravo?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je sodišče z izpodbijano sodbo, ki o pravočasno zatrjevanih dejstvih toženke (da bi tožnik po končani poklicni rehabilitaciji lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri zavarovancu ter da je s tem, ko se je enostransko odpovedal pravicam iz naslova poklicne rehabilitacije, bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in obveznostmi toženke prekinjena) nima razlogov, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka? Ali je tožnik zadostil dokaznemu bremenu o tem, da bi delal na delovnem mestu jeklarja v Avstriji, če ne bi bilo škodnega dogodka? Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno opredelilo pojem „normalnega teka stvari“? Ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da so nadure del njegove plače? Ali je sodišče, ki je pri višini rente upoštevalo tudi nadure, pravilno uporabilo materialno pravo?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in razsodilo, da mora toženka tožniku plačevati mesečno rento 249,14 EUR, in sicer do pravnomočnosti zapadle rentne obroke v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospele mesečne obroke pa do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamičnega rentnega obroka dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: - Ali je sodišče z izpodbijano sodbo, ki o pravočasno zatrjevanih dejstvih toženke (da bi tožnik po končani poklicni rehabilitaciji lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri zavarovancu ter da je s tem, ko se je enostransko odpovedal pravicam iz naslova poklicne rehabilitacije, bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in obveznostmi toženke prekinjena) nima razlogov, kršilo razpravno načelo? - Ali je tožnik zadostil dokaznemu bremenu o tem, da bi delal na delovnem mestu jeklarja v Avstriji, če ne bi bilo škodnega dogodka? - Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno opredelilo pojem „normalnega teka stvari“? - Ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da so nadure, izmensko delo, referenčni dodatek ter 13. in 14. plača del njegove plače? - Ali je sodišče, ki je pri višini rente upoštevalo tudi nadure, izmensko delo, referenčni dodatek ter 13. in 14. plačo, pravilno uporabilo materialno pravo?

4. Navaja, da je sodišče druge stopnje je spregledalo, da je toženka v pripravljalni vlogi z dne 9. 11. 2015 pod tč. XI podala ustrezne navedbe in predložila dokaze o tem, da je tožniku po sporazumu z zavarovancem z dne 8. 4. 2015 prenehala pogodba o zaposlitvi, predložila je tudi odločbo ZPIZ z dne 26. 3. 2015, na podlagi katere je tožnik izgubil pravice iz invalidskega zavarovanja, ker iz razlogov v njegovi sferi ni izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o poklicni rehabilitaciji. Prav tako ni res, da je toženka trditev, da bi tožnik kot inženir strojništva pri zavarovancu toženke lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta, postavila šele v pritožbi, saj je to storila že v pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2016. S tem, ko se je tožnik enostransko odpovedal pravicam iz naslova poklicne rehabilitacije, je bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in obveznostmi toženke iz naslova rente prekinjena. Toženka vztraja, da je podlaga za izračun tožnikovega prikrajšanja pri plači lahko le primerjava med plačo pred in po škodnem dogodku, zato tožnik ni prikrajšan. Njegova sedanja plača presega plačo delavcev z visoko izobrazbo. Sodišče je preširoko tolmačilo pojem normalnega teka stvari, ko je navedlo, da ta pojem vključuje tudi vse tisto, kar se je dogajalo pozneje, ne pa le stanje v trenutku škodnega dogodka, zato je treba upoštevati tudi možnost zaposlitve tožnika na delovnem mestu jeklarja. Jeklarn v Avstriji blizu meje sploh ni. Tudi ni verjetno, da bi tožnik to delo iskal, saj gre za fizično težje delo v slabših delovnih pogojih. Trditve, da bi delal na delovnem mestu jeklarja, ni dokazal niti s stopnjo verjetnosti. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 189/2017, II Ips 303/2016 in II Ips 3/2015. Nadurnega dela pri izračunu rente zaradi spremenljivosti ekonomskih razmer ni mogoče upoštevati. Ni verjetno, da bi tožnik z leti še zmogel delati z enakim tempom. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1056/2010. Tudi 13. in 14. plače sodišče pri izračunu ne bi smelo upoštevati – v tem delu odločitev sodišča presega trditveno podlago v tožbi. Enako velja glede referenčnega dodatka, poleg tega gre za prejemek, ki ga plačuje posrednik dela.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo v tem obsegu.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).