Jedro

Sodišče prve stopnje je glede nosilnih razlogov zapadlo v notranje nasprotje, ko kot odločilno okoliščino izpostavlja oštevilčenje vhodov stanovanjskega bloka v letu 2009 kot tisti trenutek, od katerega je bilo mogoče opraviti pravilno vročitev dolžniku, nato pa za sklepe, ki so bili izdani v letu 2009 in kasneje zaključi, da pravilna vročitev dolžniku na istem naslovu, kjer je imel poštni predalčnik in prevzemal pisanja, ni bila mogoča. Navedena nejasnost razlogov je takšna, da ne dosega ustreznega standarda obrazloženosti. Takšna obrazložitev ne dosega časovne koherence in je nelogična. Dodatno je pomanjkljiva tudi zato, ker manjkajo razlogi o učinku opravljanja vročitve na delovnem mestu, ki ga sodišče prve stopnje zatrjuje, nato pa ne pojasni njegovega uspeha.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom navedenim v uvodu enotnemu predlogu dolžnika ugodilo in razveljavilo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 112285/2009 z dne 4. 9. 2009, VL 204362/2009 z dne 18. 1. 2010 in VL 212050/2010 z dne 14. 1. 2011.1 Upniku je tudi naložilo povrnitev dolžnikovih stroškov postopka v znesku 186,66 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Upnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da je podana procesna kršitev, saj niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih glede napačnega vročanja. Sodišče prve stopnje se sklicuje na opravljeno pravilno številčenje vhodov v stanovanjski kompleks v letu 2009, ki bi naj šele zagotovilo pravilno vročitev, pri tem pa ne upošteva, da so bili sklepi izdani v letu 2009 in kasneje. Sodišče prve stopnje tudi ne upošteva s strani dolžnika podpisane vročilnice za sklep o izvršbi VL 204362/2009. Navaja, da je dolžnik trdil, da je tudi po letu 2009 po opravljeni deložaciji v poštni predalčnik prevzemal pošto na naslovu Župančičeva ulica, L. Nasprotuje tudi stroškovni odločitvi, saj je upnik podal sodišču vse podatke, ki jih je imel na voljo in ni ravnal protipravno. Morebitno nepravilno vročitev je opravilo sodišče, a ne zaradi upnikovega nepravilnega ravnanja, zato ga ne smejo bremeniti stroški postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dolžnikov predlog zavrne, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obrazložitev sodišča prve stopnje ima takšne pomanjkljivosti, da te ne dopuščajo vsebinskega preizkusa sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Na navedeno postopkovno kršitev pazi sodišče druge stopnje tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je glede nosilnih razlogov zapadlo v notranje nasprotje, ko kot odločilno okoliščino izpostavlja oštevilčenje vhodov stanovanjskega bloka v letu 2009 kot tisti trenutek, od katerega je bilo mogoče opraviti pravilno vročitev dolžniku, nato pa za sklepe, ki so bili izdani v letu 2009 in kasneje zaključi, da pravilna vročitev dolžniku na istem naslovu, kjer je imel poštni predalčnik in prevzemal pisanja, ni bila mogoča. Navedena nejasnost razlogov je takšna, da ne dosega ustreznega standarda obrazloženosti. Takšna obrazložitev ne dosega časovne koherence in je nelogična. Dodatno je pomanjkljiva tudi zato, ker manjkajo razlogi o učinku opravljanja vročitve na delovnem mestu, ki ga sodišče prve stopnje zatrjuje, nato pa ne pojasni njegovega uspeha.

7. Ker sodišče druge stopnje teh pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, je pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ustrezno obrazložiti svojo odločitev na način, da ne bo zapadlo v pojasnjeno notranje nasprotje in nejasnost. Pri tem se bo moralo tudi širše opredeliti do vseh okoliščin vročanja in odgovoriti tudi na upnikove navedbe o osebni vročitvi sklepa o izvršbi VL 204362/2009, kot naj bi izhajala iz s strani dolžnika podpisane vročilnice. Glede na določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ2 se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do zaprosila dolžnikovega pooblaščenca z dne 28. 1. 2016 za vpogled v vse tri spise.3

9. Sodišče druge stopnje v zvezi s stroškovno odločitvijo še pojasnjuje, da šesti odstavek 38. člena ZIZ ni ustrezna podlaga za odločanje v postopku s predlogom razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Upniku, kot pravilno pojasnjuje ta v pritožbi, ni mogoče očitati neustreznega ravnanja, ko se je zanesel na uradne podatke glede dolžnikovega prebivališča. Ker je obravnavani predlog posebno pravno sredstvo dolžnika, je pravilno uporabiti smiselno določila ZPP, ki kot merilo povrnitve stroškov opredeljujejo uspeh strank v postopku (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Izvršilna postopka VL 204362/2009 in VL 212050/2010 sta na podlagi sklepa VL 112285/2009 z dne 24. 7. 2015 pristopila k zadevi VL 112285/2009. 2 Stranka lahko razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo. 3 Dopis v spisu VL 112285/2009 na l. št. 76.