Jedro

Odmera denarne odškodnine zaradi neupravičeno odvzete prostosti.

Izrek

Revizija zoper zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic v višini 10.000,00 EUR se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od sodišča zahteval plačilo odškodnine v višini 412.117,96 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 60.000,00 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 14.378.400,00 SIT od 1. 10. 2006 do 31. 12. 2006 ter od zneska 60.000,00 EUR od 1. 1. 2007 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Tožnik zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Revizijskemu sodišču predlaga spremembo sodb sodišč nižjih stopenj tako, da mu prisodi denarno odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah, skupaj v višini 40.000,00 EUR, za pretrpljene duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti v višini 100,00 EUR na dan (kar predstavlja razliko od prisojene razlike 9.900,00 EUR), za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve njegovih osebnostnih pravic med prestajanjem pripora v višini 10.000,00 EUR in za nastalo premoženjsko škodo v višini 18.000,00 EUR. Zahteva povrnitev revizijskih stroškov. Meni, da sta sodišči napačno uporabili materialno pravo glede vprašanja zastaranja in pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve njegovih osebnostnih pravic med prestajanjem pripora uporabili določbo 352. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) namesto določbe njegovega 353. člena. Ker je škoda nastala v zvezi s kaznivim dejanjem, zastaranje nastopi, ko preteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Opozarja, da je tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode zaradi izgube zaposlitve postavil že v tožbi, čeprav ni navedel, da je imel zagotovljeno zaposlitev. Sodiščema očita, da sta prezrli, da bi se sicer zaposlil, da nikoli ni prejemal socialne pomoči in da se je vedno preživljal z lastnim dohodkom. Očita jima tudi pomanjkljiv dokazni postopek glede presoje premoženjske škode, saj razen zaslišanja D. L. nista izvedli predlaganih dokazov. Spregledali sta tudi drugi del premoženjske škode, ki mu je nastala, ker ni mogel prodati hiše. Pa tudi, da se je zaradi ponovitve Crohnove bolezni poslabšalo njegovo zdravstveno stanje in je potreboval dietno prehrano, ki mu ni bila zagotovljena. Nasprotuje prenizko priznani denarni odškodnini zaradi neutemeljeno odvzete prostosti in opozarja, da je ločeno zahteval odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin ter strahu, ki sta jih potrdili obe izvedenski mnenji, sodišči pa prezrli.

5. Tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.

6. Revizija zoper zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic ni dovoljena, v ostalem, dovoljenem delu, pa ni utemeljena.

7. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da revizija ni bila dopuščena in da je tožnik vložil direktno revizijo. To izhaja iz poimenovanja vloge in iz njene vsebine. Tožnik z njo izpodbija pravnomočno zavrnitev tožbenih zahtevkov za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki mu je nastala zaradi neutemeljeno odvzete prostosti, skupaj v višini 69.402,58 EUR,(1) in pravnomočno zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nepremoženjske škode zaradi okrnitve osebnostnih pravic, ki mu niso bile zagotovljene med prestajanjem pripora, v višini 10.000,00 EUR.(2) Vrhovno sodišče ni moglo razbrati, kaj pomeni navedba o razliki od prisojene razlike 9.900,00 EUR, na katero se sklicuje tožnik, zato je ni moglo preizkusiti.

8. Ker tožnikova zahtevka za povračilo škode zaradi neupravičeno odvzete prostosti in za povračilo škode zaradi okrnitve osebnostnih pravic med prestajanjem pripora ne temeljita na isti pravni in dejanski podlagi in ne izvirata iz istega škodnega dogodka,(3) se po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ne po njunem seštevku.(4)

9. Tožnikovo revizijsko izpodbijanje zavrnjenega tožbenega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic med prestajanjem pripora v višini 10.000,00 EUR ne dosega revizijskega praga. Ker revizija tudi ni bila dovoljena, jo je Vrhovno sodišče v tem delu na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

10. Revizijsko sodišče uvodoma opozarja, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker revizijsko sodišče na dovoljene revizijske razloge ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), mora revident vsak očitek ustrezno obrazložiti.

11. Pravico do povrnitve škode po prvi točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ima tudi, kdor je bil v priporu in je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe, pri odmeri višine odškodnine pa se uporabljajo splošna pravila. Kot sta pravilno pojasnili že sodišči nižjih stopenj, duševne in telesne posledice neutemeljeno odvzete prostosti praviloma pomenijo enotno obliko škode in zajemajo vso nepremoženjsko škodo, ki je oškodovancu nastala zaradi neutemeljeno odvzete prostosti. Zanjo se prisodi enotna odškodnina, pri odmeri katere sodišče upošteva vse okoliščine primera: ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin.(5) Samostojna denarna odškodnina za katero od preostalih oblik nepremoženjske škode, ki jo zahteva tožnik, ni izključena, a jo sodišče prizna le, kadar oškodovancu zaradi trajnih posledic neutemeljeno odvzete prostosti nastane dodatna škoda.(6)

12. Sodišči nižjih stopenj sta tožbeni zahtevek za plačilo samostojne odškodnine za preostale oblike nepremoženjske škode zavrnili in ga nista spregledali, kot meni tožnik. Ugotovljene tožnikove bolečine in strah sta pravilno uvrstili med začasne škodne posledice neutemeljeno odvzete prostosti in jih upoštevali pri odmeri enotne odškodnine. Neutemeljen pripor namreč ni povzročil resne okvare tožnikovega zdravja ali drugih trajnih posledic,(7) ki bi narekovali še odmero samostojne odškodnine. V okviru enotne odmere sta sodišči upoštevali vse ugotovljene okoliščine (pripor v trajanju 714 dni, strožji režim v zavodu za prestajanje pripora, kjer je bil nastanjen tožnik, težo obtožbe za eno izmed najhujših kaznivih dejanj(8) in očitek tožnikove osrednje vloge pri njem, njegovo medijsko izpostavljenost, ponovitev Crohnove bolezni med priporom, ki jo poudarja tožnik, ter zaradi nje prestane bolečine in jemanje zdravil, tožnikov strah in duševno trpljenje med prestajanjem pripora in po njem, socialne in telesne omejitve med prestajanjem pripora,...), in odškodnino v skladu z napotki iz drugega odstavka 179. člena OZ(9) odmerili v višini 84,03 EUR za dan neutemeljeno prestanega pripora oziroma v skupni višini 60.000,00 EUR, kar v času izdaje prvostopenjske sodbe znaša 60,17 povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Prisojena odškodnina se uvršča na zgornjo mejo primerljivih primerov,(10) ob svoji predkaznovanosti, ki mu je že predhodno načela ugled, pa se tožnik neutemeljeno zavzema za njeno dodatno zvišanje.

13. Tožnik z revizijskimi navedbami, da bi se sicer zaposlil, da ni prejemal socialne pomoči, temveč se je vedno preživljal z lastnim dohodkom, in da ni mogel prodati hiše, ki jo je gradil skupaj s starši, nedovoljeno nasprotuje ugotovitvam sodišč nižjih stopenj o neobstoju njegove premoženjske škode (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ob očitku sodiščema, da nista izvedli vseh dokazov v zvezi s presojo premoženjske škode, pa ni pojasnil, katerih dokazov nista izvedli, niti katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka sta s tem storili, kar ne zadošča za njegovo obrazloženost. Kljub drugačnemu tožnikovemu zatrjevanju drži tudi obrazložitev sodišča druge stopnje, da je točen znesek, ki ga zahteva zaradi izgube zaposlitve, navedel prepozno, šele v pritožbi.(11)

14. Razlogi, ki jih tožnik navaja v dovoljenem delu revizije, niso podani, zato je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP). Ker je revizijo zoper zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic zavrglo, na revizijske navedbe, s katerimi tožnik to odločitev izpodbija, ni odgovarjalo.

15. Odločitev, da tožnik sam krije svoje revizijske stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom te odločbe.

Op. št. (1): Ker tožbena zahtevka izvirata iz istega škodnega dogodka in sta medsebojno povezana, se vrednost izpodbijanega dela po pravilu iz petega odstavka 367. člena ZPP ugotovi z njunim seštevkom (primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 465/2012 z dne 10. 6. 2013, II DoR 76/2014 z dne 22. 5. 2014,...), ki znaša 69.402,58 EUR.

Op. št. (2): Zahtevek temelji na zatrjevanih kršitvah pravice do gibanja na zraku v trajanju dveh ur dnevno, pravice do pisemske nedotakljivosti in pravice do telefonske komunikacije ter posledičnem tožnikovem neenakopravnem obravnavanju v primerjavi z ostalimi priporniki in na zatrjevani nezakoniti tožnikovi obravnavi pri presoji odgovornosti za povzročeno škodo.

Op. št. (3): Tožnik bi bil lahko do povračila škode zaradi okrnitve njegovih pravic med prestajanjem pripora, ki jo zatrjuje, upravičen tudi v primeru, če bi bil pripor utemeljen in tožnik obsojen za očitano kaznivo dejanje.

Op. št. (4): Drugačne razlage ne narekuje niti določba petega odstavka 367. člena ZPP, saj tožnikova zahtevka nista tako povezana, da bi bili odločitvi medsebojno odvisni, niti njuna presoja ni odvisna od rešitve skupnega pravnega vprašanja.

Op. št. (5): Primerjaj Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča SRS št. II /86, stran 13. Op. št. (6): Zaradi neutemeljeno odvzete prostosti lahko npr. pride do resne okvare oškodovančevega zdravja, primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 157/2008 z dne 10. 12. 2009, II Ips 767/2005 z dne 27. 3. 2008,...

Op. št. (7): Crohnova bolezen se je v priporu le ponovila, ne pa nastala, čeprav skuša tožnik z revizijskimi navedbami prikazati drugače, pripor tožniku pa tudi ni pustil trajnih duševnih posledic.

Op. št. (8): Tožnik je bil obtožen za kaznivo dejanje poskusa umora v sostorilstvu.

Op. št. (9): Ti na eni strani poudarjajo, da je vsak posameznik neponovljiv in specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo, na drugi strani pa višino denarne odškodnine omejujejo z materialnimi možnostmi družbe in s sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod ter preprečujejo, da bi odškodnina šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Op. št. (10): Sodišče je tožnikovemu soobtožencu priznalo 40.000,00 EUR odškodnine, kar predstavlja 41,66 povprečnih mesečnih neto plač oziroma 56,30 EUR za dan pripora (odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 455/2010 z dne 31. 1. 2013, podobno tudi v odločbah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 412/2011 z dne 18. 7. 2013, II Ips 531/2007 z dne 16. 7. 2009,...). Le ob izjemnih okoliščinah sodišča priznajo 100,00 EUR in več za dan pripora (npr. oškodovanki, ki je zaradi pripora skušala narediti samomor, odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 181/2007 z dne 12. 11. 2009).

Op. št. (11): Tožbeni zahtevek za plačilo 112.669,00 EUR se je v celoti nanašal na izgubo dohodka zaradi odvzete možnosti dograditve in prodaje hiše.