Jedro

Sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti je odločitev procesnega vodstva, s katero ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1. Ker s tem sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan, ne gre za sklep, ki ga je po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijan sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep Upravne enote Laško z dne 27. 9. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 18. 5. 2011. Prvostopenjski upravni organ je z navedenim sklepom zavrgel pritožnikov ugovor krajevne pristojnosti. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrgla pritožbo, ki jo je pritožnik vložil zoper sklep prvostopenjskega organa.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 2. člena ter prvega in drugega odstavka 5. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi je bil z izpodbijanim sklepom zavržen ugovor krajevne pristojnosti. Prenos krajevne pristojnosti je procesna odločitev, s katero ni odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena oziroma drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Morebitne napake v zvezi s postopanjem upravnega organa med upravnim postopkom bo pritožnik lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper upravni akt, s katerim bo odločeno o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

3. Pritožnik v pritožbi navaja, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o njegovi pravici do udeležbe oziroma sodelovanja v postopku, še posebej do vpogleda v spis in listine ter njihovo fotokopiranje. S prenosom pristojnosti mu je ta pravica znatno omejena oziroma onemogočena. Upravna enota Laško, kamor je bila prenesena pristojnost, je od njegovega bivališča oddaljena za več kot 100 km, Upravna enota Tržič, ki pa je pristojna za odločanje v zadevi, pa manj kot 1 km. Trdi, da nima vozniškega izpita, da je bolan in težko gibljiv. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86), ki ne pozna prenosa pristojnosti. Dodaja še, da po končanem postopku, ko bo o njegovi pravici iz denacionalizacije že odločeno, ne bo imel več interesa za vpogled v spis in listine. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka:

5. Po določbi 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt pa je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v izvrševanju upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

6. V skladu z določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Gre torej za sklepe, ki lahko posegajo v pravni položaj posameznika, čeprav so sicer po vsebini samo procesne odločitve in nimajo značilnosti upravnega akta.

7. Iz tožbe in predloženih spisov izhaja, da je pritožnik v obnovljenem denacionalizacijskem postopku vložil ugovor krajevne pristojnosti zaradi prenosa zadeve na drugo upravno enoto. Prvostopenjski upravni organ je tak ugovor zavrgel, pri tem pa se je, glede na to, da ugovor krajevne pristojnosti v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni urejen, oprl na določbo 240. člena ZUP, ki v drugem odstavku tudi določa, da prvostopenjski upravni organ zavrže pritožbo, ki ni dovoljena.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje navedenega sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.

9. Sklep o zavrženju pritožnikovega ugovora krajevne pristojnosti je odločitev procesnega vodstva, s katero ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1. O pritožnikovih pravicah oziroma obveznostih bo odločeno z odločbo, izdano o glavni stvari v obnovljenem denacionalizacijskem postopku. V pravnih sredstvih zoper to odločitev pa bo pritožnik lahko uveljavljal tudi morebitne kršitve pravil upravnega postopka.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je z izpodbijanim sklepom odločeno o pritožnikovi pravici do sodelovanja v postopku. Morebitne ugovore glede izvrševanja pravice do sodelovanja v postopku bo pritožnik namreč lahko uveljavljal v pravnih sredstvih zoper odločitev o glavni stvari.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

12. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, pritožnik na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.