Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: • ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka pri odločitvi glede izplačila razlike v plači iz naslova dodatka za večopravilnost; • ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri odločitvi glede izplačila razlike v plači iz naslova napredovanja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ‒ ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka pri odločitvi glede izplačila razlike v plači iz naslova dodatka za večopravilnost; ‒ ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri odločitvi glede izplačila razlike v plači iz naslova napredovanja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku od 1. 10. 2014 obračuna razliko med dejansko prejeto plačo na delovnem mestu "asistent TV in filmskega snemalca" in plačo obračunano v višini 70 % za delo "snemalec VII/1" in v višini 30 % za delo "TV in filmski snemalec," vse povišano za štiri plačne razrede iz naslova večopravilnosti in zmanjšano za dva plačna razreda zaradi nižje strokovne izobrazbe od zahtevane, in dodatno iz naslova napredovanja v plačnih razredih v obdobju od 1. 10. 2017 povečano za en plačni razred, od bruto zneskov obračuna dodatke v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo in nato od bruto zneskov odvede davke in prispevke, neto zneske pa plača tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka sodbe). Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek za plačilo razlike med dejansko prejeto plačo na delovnem mestu asistenta TV in filmskega snemalca in 100 % plačo TV in filmskega snemalca ter tožbeni zahtevek na obračun in izplačilo dodatka za dvojezičnost (II. točka izreka sodbe). Zavrglo je del tožbe z zahtevkom na ugotovitev obstoja delovnega razmerja ter na sklenitev pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu "TV in filmski snemalec," oziroma "kamerman specialist'' (1. točka izreka sklepa). Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.577,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka sklepa).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremenilo tako, da je zavrnilo del zahtevka, ki se nanaša na izplačilo razlike v plači v višini štirih plačnih razredov iz naslova dodatka za večopravilnost in enega plačnega razreda iz naslova napredovanja, ter izpodbijani sklep v 2. točki izreka tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka na prvi stopnji. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: – ali je sodišče druge stopnje ravnalo arbitrarno in kršilo tožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, ker svoje odločitve o spremembi sodbe sodišča prve stopnje ni obrazložilo, zaradi česar sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih; – ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker na podlagi dejanskih ugotovitev v zvezi z večopravilnostjo tožnika ni uporabilo Pravilnika o večopravilnosti in združevanju dela tožene stranke in tožniku ni priznalo dodatnih plačnih razredov iz naslova večopravilnosti; – ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo dodatnega razreda iz naslova napredovanja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, kot sta oblikovani v izreku tega sklepa, zato je na podlagi 367.c člena ZPP revizijo dopustilo.

6. Odločitev je bila sprejeta soglasno.