Jedro

Za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno to, ali je mogoče, upoštevaje predpise, ki ji nalagajo dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu, samozaposleno osebo šteti za „delodajalca“. Ker gre pri razlagi 87. člena ZZVZZ za položaj samozaposlene osebe v razmerju do Zavoda, je bistveno to, da je bil tretji toženec kot samozaposlena oseba hkrati tudi zavarovanec in oškodovanec. Namen predpisov o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je v varstvu položaja oškodovanca (zavarovanca). V nasprotju s tem namenom bi bila ureditev, po kateri bi mu Zavod najprej zagotovil sredstva za njegovo zdravstveno oskrbo (stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje Zavod - 91. člen ZZVZZ), nato pa od njega terjal njihovo povračilo. Taka interpretacija 87. člena ZZVZZ, ki bi Zavodu omogočala povrnitev škode od oškodovanca, bi imela za oškodovanca kaznovalni učinek. Zato ZZVZZ Zavodu v razmerju do oškodovanca (zavarovanca) načeloma ne daje regresnega zahtevka, četudi je odgovoren za nastalo škodo. Regresni zahtevek mu daje le v razmerju do delodajalca (ki v klasičnem delovnem razmerju - za razliko od samozaposlene osebe - ne bo mogel nastopati v vlogi oškodovanca), pa še to le v delu, v katerem je kot organizator delovnega procesa za škodo tudi dejansko odgovoren. Vrhovno sodišče je namreč že zavzelo stališče, da je v primeru soodgovornosti oškodovanca (njegovega delavca) za nastanek škode regresni zahtevek Zavoda omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožeča stranka mora tretjemu tožencu povrniti njegove stroške revizijskega postopka v višini 1.227,32 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je izdalo (delno) zamudno sodbo, s katero je tretjemu tožencu naložilo plačilo zneska 25.301,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar predstavlja stroške njegovega zdravljenja zaradi delovne nezgode in nadomestilo plače. 2. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 112/2014-8 z dne 23. 9. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je po določbi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) samostojni podjetnik dolžan Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrniti škodo, ki je temu nastala, ker se je samostojni podjetnik poškodoval v delovni nezgodi in ni izvedel ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi.

4. Tožnica z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča, pri čemer uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da bi bila pritožba tretjega toženca zavrnjena.

5. Tretji toženec se v odgovoru na revizijo zavzema za zavrženje revizije, podredno pa za njeno zavrnitev.

Zatrjevano dejansko stanje

6. Tretji toženec se je 30. 6. 2009 poškodoval na gradbišču zaradi padca z lestve. Pri približno štirimetrskem vzponu na teraso se je vzpenjal po raztegljivi aluminijasti lestvi, ki za delo ni bila ustrezna, saj notranji del lestve ni imel dovolj širokega naslonjala na klin, zaradi česar se je zgornji del lestve izmaknil iz naslonjala. Poleg tega naj bi se tretji toženec nepravilno vzpenjal, ker naj bi se ne opiral z obema rokama, v rokah pa naj bi nosil tudi material. Kdo je bil lastnik lestve, ni bilo zatrjevano.

7. Tretji toženec je bil kot samostojni podjetnik samozaposlena oseba.

Nosilni razlogi drugostopenjskega sodišča

8. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da je tožba v delu, ki zadeva tretjega toženca, nesklepčna, pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožnica ima v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena ZZVZZ pravico, da od delodajalca zahteva, da ji povrne škodo, v obravnavani zadevi pa je tretji toženec samozaposleni delavec, ki nima delodajalca. Zato tožnica od njega ne more zahtevati povrnitve škode.

Revizijske navedbe

9. Revidentka se zavzema za namensko razlago normativnih določb. Z razlago, ki išče namen pravnega določila, naj bi bilo mogoče priti do zaključka, da je podjetnik „kljub vsemu hkrati tudi delojemalec“ (2). V prid taki razlagi se sklicuje na določbe ZZVZZ, Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD) in Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih (v nadaljevanju Uredba), saj vsi navedeni predpisi nalagajo dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu tudi samostojnemu podjetniku.

Presoja utemeljenosti revizije

10. Predlog tretjega toženca za zavrženje revizije ni utemeljen, saj v nasprotju z njegovimi trditvami iz revizije jasno izhaja, v katerem delu tožnica izpodbija odločbo sodišča druge stopnje (sodbo) in iz katerih razlogov (zmotna uporaba materialnega prava).

11. Po določbi 87. člena ZZVZZ ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

12. ZZVZZ ne določa, kdo je „delodajalec“ (3). Zakon o delovnih razmerjih delodajalca opredeljuje kot pravno oziroma fizično osebo ali drug subjekt, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Bistvo delovnega razmerja je v tem, da delavec za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Samozaposlena oseba dela ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa v delovnem procesu hkrati opravlja tako funkcije, ki jih sicer opravlja delavec, kot tudi funkcije, ki jih sicer opravlja delodajalec (4). Delo (ki ga za naročnike izvaja po pogodbah civilnega prava) samozaposlena oseba opravlja osebno, vendar pa si delovni proces organizira sama. Zato mora sama (smiselno) poskrbeti tudi za tisto, kar bi bilo sicer v delovnem razmerju med dvema ločenima subjektoma dolžnost delodajalca v okviru navodil in nadzora nad delavcem. Posebnosti položaja samozaposlenih oseb se zato odražajo tudi v posameznih pravnih predpisih.

13. V obravnavanem primeru je šlo za nezgodo na delovišču. Držijo navedbe revidentke, da relevantni predpisi tudi samozaposleni osebi nalagajo dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu. Pri tem pa je ne obravnavajo izključno kot delavca ali izključno kot delodajalca.

14. V času nezgode veljavni ZVZD je, upoštevaje zakonsko definicijo delavca in delodajalca, samozaposleni osebi smiselno pripisal obe vlogi, posledično pa ji pritičejo tudi dolžnosti, ki jih zakon nalaga obema. ZVZD-1, ki je kasneje nadomestil ZVZD, je izrecno uredil tudi položaj samozaposlenih oseb, pri čemer je taka oseba odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve (55. člen ZVZD-1), pri svojem delu pa mora uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam (57. člen ZVZD-1). V skladu z Uredbo (5) morajo samozaposlene osebe, ki so na gradbišču, ravno tako kot delodajalci upoštevati določbe Uredbe, ki se nanašajo na izvajanje temeljnih načel ZVZD, in drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu (12. člen Uredbe).

15. Samozaposlena oseba mora torej sama poskrbeti tudi za tiste ukrepe v zvezi z varstvom pri delu, za katere je sicer v okviru delovnega razmerja zadolžen delodajalec, in se ravnati po njih, tako kot se mora sicer po njih v okviru delovnega razmerja ravnati delavec. Namen ukrepov je v zagotavljanju varnosti delavcev oziroma samozaposlene osebe ter tretjih oseb, pri čemer lahko za njihovo nespoštovanje delodajalci, delavci in samozaposlene osebe prekrškovno odgovarjajo. Razporeditev njihovih dolžnosti je med drugim pomembna tudi pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti v razmerju do tretjih oseb in v notranjem razmerju med delavcem in delodajalcem.

16. Za odločitev v obravnavani zadevi pa ni pomembno to, ali je mogoče, upoštevaje predpise, ki ji nalagajo dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu, samozaposleno osebo šteti za „delodajalca“. Ker gre pri razlagi 87. člena ZZVZZ za položaj samozaposlene osebe v razmerju do Zavoda, je bistveno to, da je bil tretji toženec kot samozaposlena oseba hkrati tudi zavarovanec in oškodovanec. Namen predpisov o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je v varstvu položaja oškodovanca (zavarovanca). V nasprotju s tem namenom bi bila ureditev, po kateri bi mu Zavod najprej zagotovil sredstva za njegovo zdravstveno oskrbo (stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje Zavod - 91. člen ZZVZZ), nato pa od njega terjal njihovo povračilo. Taka interpretacija 87. člena ZZVZZ, ki bi Zavodu omogočala povrnitev škode od oškodovanca, bi imela za oškodovanca kaznovalni učinek. Zato ZZVZZ Zavodu v razmerju do oškodovanca (zavarovanca) načeloma ne daje regresnega zahtevka, četudi je odgovoren za nastalo škodo (6). Regresni zahtevek mu daje le v razmerju do delodajalca (ki v klasičnem delovnem razmerju - za razliko od samozaposlene osebe - ne bo mogel nastopati v vlogi oškodovanca), pa še to le v delu, v katerem je kot organizator delovnega procesa za škodo tudi dejansko odgovoren. Vrhovno sodišče je namreč že zavzelo stališče, da je v primeru soodgovornosti oškodovanca (njegovega delavca) za nastanek škode regresni zahtevek Zavoda omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec (7).

17. Glede na obrazloženo je odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje negativen.

Odločitev o reviziji

18. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških postopka

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizijskega postopka (II. točka izreka), medtem ko je tretjemu tožencu dolžna povrniti njegove stroške revizijskega postopka (III. točka izreka). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo 1.227,32 EUR (986,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300, 20,00 EUR za pavšal po tar. št. 6002 ter 221,32 EUR za 22% DDV).

(1) Po podatkih Poslovnega registra Slovenije izbrisan iz registra 21. 12. 2015. (2) Glede na revizijske razloge očitno mišljeno „delodajalec“.

(3) Določa pa, da je samostojni podjetnik „zavarovanec“ (5. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ). V sistemu socialnih zavarovanj se posebnost njegovega položaja kaže v tem, da si kot samozaposlena oseba prispevke za zdravstveno zavarovanje plačuje sam, in sicer tudi v delu, ki sicer bremeni delodajalca.

(4) Presoja v obravnavani zadevi je omejena na samozaposleno osebo, ki ne zaposluje drugih oseb. Kadar sama zaposluje delavce, je v razmerju do njih delodajalec.

(5) Uradni list RS, št. 83/2005; sprejeta na podlagi ZVZD in s podaljšano veljavnostjo, kolikor ni v nasprotju z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (Uradni list RS, št. 43-2039/2011) in drugimi predpisi.

(6) Izjema je denimo primer, ko ima Zavod pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne zavarovana oseba, ki je sama dolžna dajati podatke o zdravstvenem zavarovanju, če je škoda nastala zato, ker zavarovana oseba ni dala podatkov ali ker je dala neresnične podatke (drugi odstavek 88. člena ZZVZZ).

(7) Glej sklepa VS RS III Ips 122/2011 z dne 25. 2. 2014 in III Ips 97/2013 z dne 14. 7. 2015.