Jedro

Dopuščena je revizija o vprašanju obstoja protipravnosti v ravnanju oziroma opustitvah hotelirja in odgovornosti za škodo, povzročeno nočnemu receptorju s kaznivim dejanjem tretjega, ki ni hotelski gost.

Izrek

Revizija se dopusti o materialnopravnem vprašanju obstoja protipravnosti v ravnanju oziroma opustitvah hotelirja kot enega od elementov za njegovo odgovornost za škodo, povzročeno nočnemu receptorju s kaznivim dejanjem tretjega, ki ni hotelski gost.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel na delu nočnega receptorja v hotelu prve toženke zaradi oboroženega ropa sedaj znane tretje osebe. Ugotovilo je, da prva toženka, ki je imela svojo odgovornost zavarovano pri drugi toženki, ni niti objektivno niti subjektivno odgovorna za tožnikovo škodo, ker tudi ni nobenega njenega nedopustnega ravnanja ali opustitve. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je z vmesno sodbo ugotovilo obstoj polne odškodninske odgovornosti tožene stranke, ker je presodilo, da je toženka krivdno odgovorna, saj ni v skladu z zahtevami profesionalne skrbnosti hotelirja z ustreznimi ukrepi poskrbela, da bi receptor lahko preprečil roparju vstop v hotel. 2. Proti vmesni sodbi pritožbenega sodišča sta obe toženki vložili vsaka svoj predlog za dopustitev revizije. Prva toženka v svojem predlogu kot pomembno pravno vprašanje opredeljuje pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka iz 6. člena Obligacijskega zakonika, ki ga sodna praksa še ni napolnila kot na primer pravni standard nevarne stvari. Zahteve, ki jih je postavilo pritožbeno sodišče, so v nasprotju z obstoječimi pravilniki in tudi evropsko zakonodajo. Nobena evropska država za nastanitvene obrate ne predvideva zaklepanja vhodnih vrat, posebnih varnostnih gumbov ali celo varnostnikov, pa tudi ne takih ukrepov, ki bi omogočali daljinsko zapiranje vrat pred neželenimi osebami. Razlikovanja na želene in neželene osebe v hotelirstvu ni. Prva toženka še utemeljuje, da naj bi bil tožnik soodgovoren zato, ker bi jo moral obvestiti, če je menil, da so potrebni še kakšni varnostni ukrepi.

3. Predlog je utemeljen v obsegu dopuščenega vprašanja.

4. Vrhovno sodišče je, tako kot glede predloga druge toženke z zelo podobno vsebino v zadevi II DoR 257/2009, ugotovilo tudi obstoj pogojev iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za dopustitev revizije prve toženke, vendar le glede vprašanja, kot je opredeljeno v izreku tega sklepa. Zato mu je na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP v tem obsegu ugodilo.