Jedro

Kar glede vračila štipendij ni urejeno v ZUPJS, je potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s 4. odstavkom 103. člena ZŠtip-1, je bistveno, da so izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona, ki v 2. alineji 102. člena ZŠtip-1 kot opredelilni pogoj za odpis vračila štipendije določa "ugotovitev socialne ogroženosti".

Upoštevajoč določbo 9. odstavka 44. člena ZUPJS in 2. alineje 102. člena ZŠtip-1 je pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga potrebno pridobiti predhodno mnenje CSD glede socialne ogroženosti vložnika.6

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo toženca MDDSZ št. ... z dne 25. 4. 2023 odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v nov postopek in odločanje, tožencu naložilo izdati nov upravni akt v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Ne soglaša z obrazložitvijo sodišča v 8. točki, da je z ZŠtip-1 specialnejši predpis od 9. odstavka 44. člena ZUPJS in da je prvenstveno potrebno izhajati iz določb ZŠtip-1. Napačno je stališče sodišča, da je za odločanje o odpisu dolga neupravičeno prejete državne štipendije potrebno dopolniti dokazni postopek in ugotoviti ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za odpis vračila štipendije po 102. členu ZŠtip-1. Možnost in pogoje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev določa ZUPJS, in sicer izplačevalec pravice lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju CSD odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše. Vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice, ki lahko CSD zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS. 3. odstavek 77. člena Zakona o javnih financah določa, da lahko pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance do višine določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški posamezne izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. ZUPJS, ki določa možnost odpisa dolga zaradi neupravičeno prejetih javnih sredstev, v 9. odstavku 44. člena napotuje zgolj na uporabo kriterijev za odpis dolga do države v skladu z zakonom, ki ureja javne finance ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS, zato je glede ostalih vprašanj pri odločanju o odpisu dolga potrebno smiselno uporabiti določbe ZUPJS. V skladu z navedenimi pravnimi podlagami, je ključen kriterij za odločanje o odpisu dolga neupravičeno prejete državne štipendije v tem postopku premoženjski oziroma dohodkovni položaj tožnika, ki se ugotavlja v skladu z določbami ZUPJS. Državna štipendija je socialna pravica, za katero se mora uporabljati ZUPJS. Toženec je kot upravni organ zavezan k uporabi veljavnih predpisov. Da je državna štipendija socialna pravica izhaja iz 15. člena ZŠtip-1, po kateri je državna štipendija namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo in socialno šibkejših družin. ZŠtip-1 v 16. členu odkazuje na uporabo določb ZUPJS, slednji pa v 9. odstavku 44. člena na uporabo ZJF, zato je odločitev v izpodbijani sodbi napačna. Pritožbeno sodišče je v sodbi Psp 105/2016 z dne 16. 6. 2016 pojasnilo, da je v primeru odpisa odloga in obročnega vračanja državne štipendije potrebno uporabiti 44. člen ZUPJS. Izpodbijana sodba ni izvršljiva v delu, ki se nanaša na izdajo novega upravnega akta, upoštevajoč določbe ZŠtip-1 kot pravno podlago za odpis dolga. Po 103. členu ZŠtip-1 o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije, kar je v primeru državne štipendije pristojni CSD in ne toženec, ki je izplačevalec državne štipendije. Dodeljevalec štipendije skladno s 103. členom ZŠtip-1 o odpisu odloči po pridobitvi soglasja Ministrstva pristojnega za finance. CSD ni pristojen za pridobitev soglasja Ministrstva za finance. Napačen je zaključek sodišča, da mora toženec dopolniti dokazni postopek in ugotoviti, ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za odpis vračila štipendije po 102. členu ZŠtip-1. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe toženca z dne 25. 4. 2023 je razbrati, da so bili podatki o tožnikovih dohodkih upoštevani od januarja do marca 2023, zato je napačen zaključek sodišča v 10. točki obrazložitve sodbe, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe toženca ni razvidno časovno obdobje, glede katerega so bili zajeti tožnikovi podatki o dohodkih in je v tem delu dejansko stanje v izpodbijani sodbi napačno ugotovljeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 v nadaljevanju s spremembami; ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je sodišče pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 25. 4. 2023, s katero je toženec zavrnil tožnikov predlog za odpis dolga zaradi neupravičeno prejete državne štipendije. Iz dejanskih ugotovitev sodišča in iz listin v spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo CSD A. št. ... z dne 21. 11. 2017 priznana pravica do državne štipendije. Z odločbo CSD št. ... z dne 17. 2. 2022 je bilo odločeno, da tožnikova pravica do državne štipendije preneha, hkrati je bilo odločeno, da mora tožnik prejete zneske štipendije v znesku 1.966,08 EUR vrniti. Po izdaji odločbe pri CSD A. je tožnik 5. 3. 2023 vložil prošnjo za odpis dolga, ki je bila posredovana tožencu, ki je z izpodbijano odločbo št. ... z dne 25. 4. 2023 predlog tožnika za odpis dolga zavrnilo. Kot ključni kriterij pri odločanju za odpis dolga neupravičeno prejete državne štipendije je izpostavljen premoženjski oziroma dohodkovni položaj tožnika, ki se ugotavlja v skladu z določbami ZUPJS1. 6. Tožnik v odgovoru na pritožbo opozarja, da iz same odločbe ni razvidno na kateri dan je imel takšno stanje, kot ga navaja toženec. Pomembno je, da ugotovljeno stanje na računu ni bilo njegovo dejansko premoženje, saj je moral denar obročno vračati družinskim članom, ki so mu pomagali preživeti študentska leta, ki so se zavlekla predvsem zaradi duševnih stisk ter nadaljnja leta, ko je živel pri starših in je moral za nazaj vračati delne najemne in uporabne stroške. Sedaj je uspel en izpit narediti, čakata ga še dva in magistrska naloga, kar je za osebo brez statusa študenta samoplačniško. Od oktobra živi v svojem gospodinjstvu v garsonjeri, z minimalno plačo, nima dejanskih lastnih prihrankov ter premičnin in nepremičnin v lasti. Soglaša o vsebinski presoji vloge za odpis štipendije.

7. V pritožbeni obravnavi je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti pri presoji prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Pritožbeno sodišče je že v predhodnih zadevah2 izpostavilo, da je odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije urejen v 101. do 103. členu ZŠtip-1.3 Iz teh odločb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. Določilo 2. odstavka 103. člena ZŠtip-1 določa, da v sami prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis, mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije. Ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija, ne pa državna štipendija. na ZŠtip-1), med drugim kot eno izmed štipendij omenja tudi državno štipendijo.4

8. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da toženec utemeljeno izpostavlja ureditev odpisa državne štipendije v določbah ZUPJS. Določilo 9. odstavka 44. člena, da izplačevalec pravice lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju CSD odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše ter da vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice, je sestavni del 8. poglavja "Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica iz javnih sredstev". Izplačevalec pravice lahko CSD zaprosi za mnenje o odpisu, dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države, skladno z zakonom, ki ureja javne finance ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije.

9. Vprašanje odpisa nastalega dolga iz naslova državne štipendije tako urejata oba predpisa. Kot je obrazloženo že v sodbi Psp 79/2024 z dne 3. 7. 2024, kasnejši ZUPJS-C ni razveljavil ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije, kar pomeni, da te določbe še vedno veljajo. Je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja postopka uveljavljanje državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzorom nad delom CSD pri dodeljevanju državne štipendije, ter zbir podatkov, uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. To je ZUPJS.

10. Nenazadnje tudi pravna teorija razlaga, da nazivi obeh zakonov niso odločilno pomembni in odločilna je predvsem vsebina pravnih določil, ki jih primerjamo5. Če gre v obeh primerih za iste pravne subjekte in (ali) za isti tip vedenja in ravnanja (za isto vprašanje), sta oba zakona na isti stopnji splošnosti in abstraktnosti pravnega urejanja. Če je tako, velja splošno časovno pravilo lex sposterior derogat legi priori. Kar glede vračila štipendij ni urejeno v ZUPJS, je potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s 4. odstavkom 103. člena ZŠtip-1, je bistveno, da so izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona, ki v 2. alineji 102. člena ZŠtip-1 kot opredelilni pogoj za odpis vračila štipendije določa "ugotovitev socialne ogroženosti".

11. Upoštevajoč določbo 9. odstavka 44. člena ZUPJS in 2. alineje 102. člena ZŠtip-1 je pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga potrebno pridobiti predhodno mnenje CSD glede socialne ogroženosti vložnika.6

12. Glede pritožbenega ugovora v smeri ugotovitve o tožnikovih dohodkih pritožbeno sodišče ugotavlja, da se toženec v izpodbijani odločbi do njenih socialnih razmer ni opredelil, temveč je upošteval zgolj njene dohodke, kar smiselno izpostavlja tudi sodišče v 9. točki obrazložitve. Tožnikovo premoženjsko stanje ni mogoče enačiti s socialno ogroženostjo v smislu 2. alineje 102. člena ZŠtip-1. 13. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ker je njegov mesečni dohodek znašal 866,87 EUR in ima 3.930,14 EUR prihrankov niso izpolnjeni zakonski pogoji za odpis dolga. 2 Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024 in Psp 79/2024 z dne 3. 7. 2024. 3 Iz teh odločb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V 4. odstavku 103. člena ZŠtip-1 je določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije (CSD, po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona, odpis vračila štipendije je možen, če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe, če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti oziroma če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve. 4 Določbe, ki urejajo štipendijo se nanašajo med drugim tudi na državne štipendije (1. alineja 1. odstavka 8. člena ZŠtip-1), ki kot eno izmed štipendij omenja tudi državno štipendijo. 5 dr. Marjan Pavčnik, Argumentacija o pravu: Od življenjskega primera do pravne odločitve, GV Založba, Ljubljana, str. 146. 6 Nenazadnje je potrebno skladno s 146. členom ZUP stranki omogočiti tudi procesno pravico sodelovanja v postopku.