Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, ko je tožniku prisodilo najvišji dodatek iz naslova izvajanja nevarnih nalog zaradi bojnega delovanja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ko je tožniku prisodilo najvišji dodatek iz naslova izvajanja nevarnih nalog zaradi bojnega delovanja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku za čas od 19. 9. 2013 do 5. 5. 2014 v osmih dneh izplačati razliko v dodatku za nevarne naloge med izplačanim dodatkom v znesku 1.000,00 EUR in pripadajočim dodatkom v znesku 1.500,00 EUR mesečno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2016 dalje do plačila, (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vsakega šestega dne v mesecu za pretekli mesec do 12. 3. 2016 je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 1.261,81 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe ter odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 466,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja: - ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo – to je določbo 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba), s tem ko sta ugodili tožbenemu zahtevku in tožeči stranki za čas misije priznali najvišji dodatek za nevarne naloge 1.500,00 EUR; - ali je pravilno materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je tožnik in njegova skupina, ki je bila na misijo napotena z nalogo mentoriranja, svetovanja in usposabljanja z zaščitno opremo po prvi alineji 3. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe, zaključilo, da je tožnik bojno in specialno deloval, kot to določa 4. točka prvega odstavka 9. člena Uredbe; - ali sta sodišči posegli v pristojnost izvršilne veje oblasti, to je v odločitev ministrstva za obrambo in zakonodajne veje oblasti glede določitve višine dodatka za nevarne naloge v 9. členu Uredbe in s tem spremenili mandat delovanja tožnikove skupine na misiji SVNKON 20 ISAF; - ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno razlagali pojem bojnega in specialnega delovanja, glede na opredelitev le-teh v vojaški doktrini? Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge in prve stopnje, da uporaba pravil delovanja – odvrnitev napada od sebe (silobran) pomeni bojno delovanje; - ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka glede dokazne ocene s stališčem, da je sodišče prve stopnje ustrezno ocenilo in obrazložilo izpovedi tožnika in njegovih prič ter priče tožene stranke; - ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8., 14. in 15. točki 339. člena ZPP; - ali lahko sodišče odloči o porabi javnofinančnih sredstev ne glede na določila 3. člena ZSPJS, ki določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami; - ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da za pripadanje dodatka po tretji alineji 4. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe ni potrebno, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, to je protiteroristično in specialno delovanje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.