Jedro

Predlagateljica ni nikjer določno navedla, kolikšna naj bi bila pravična denarna odškodnina v konkretnem primeru; opozarja zgolj, da jo je sodišče odmerilo prenizko. Ugotavljanje, kakšna naj bi bila po tožničinem mnenju pravična denarna odškodnina, otežujeta še okoliščini, da ne uveljavlja plačila celotne odškodnine, temveč zgolj dodatne nad nespornim delom (že pred pravdo plačano akontacijo), in da je odmerjena odškodnina zmanjšana zaradi deljene odgovornosti

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je uveljavljala povračilo nepremoženjske škode zaradi poškodb gležnja desne noge in hrbtenice, ki jih je utrpela 17. 10. 2004 pri padcu po stopnicah, in sicer v skupnem znesku še 18.500,00 EUR, pri čemer je upoštevala, da ji je bila že izplačana odškodnina v znesku 14.500,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati znesek 1.855,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2006 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama toženke in stranskega intervenienta ter izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.

4. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnega vprašanja, ki je nedvomno pomembno za zagotovitev pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse. Ta (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 210/2012 z dne 26. 11. 2014) namreč jasno pravi, da sta temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. V konkretni zadevi se je sodišče pravilno oprlo na izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja ter izpovedbo tožnice kot stranke, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo sodno prakso in prisilne predpise, zlasti določilo 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ko je sublimiralo (pravilno subsumiralo) relevantno dejansko stanje, skupaj z navedenima dokazoma, pod citirano določilo OZ in sodno prakso. Dejstvo je namreč, da je odškodnino za vtoževane postavke imaterialne škode, in sicer telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ocenilo prenizko glede na prej navedena kriterija in veljavno sodno prakso ter v preveliki meri upoštevalo, da je imela tožnica že pred škodnim dogodkom težave s hrbtenico, in dalo prevelik pomen obdobju neposrednega zdravljenja.

5. Predlog ni popoln.

6. Preden Vrhovno sodišče odloči o (ne)obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti obstoj formalnih pogojev za njeno dopustitev oziroma dovoljenost; ti so (med drugim) določeni v 367. členu ZPP. Vrhovno sodišče lahko vsebinsko odloča o takem predlogu, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sodišča druge stopnje) presega 2.000,00 EUR in ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP).

7. Odgovor na vprašanje, kakšna je za presojo (ne)dovoljenosti predloga za dopustitev revizije relevantna vrednost spornega predmeta, v obravnavanem primeru ni možen, ker tožnica te v svoji vlogi ni ustrezno opredelila. Predlagateljica ni namreč nikjer določno navedla, kolikšna naj bi bila pravična denarna odškodnina v konkretnem primeru; opozarja zgolj, da jo je sodišče odmerilo prenizko. Ugotavljanje, kakšna naj bi bila po tožničinem mnenju pravična denarna odškodnina, otežujeta še okoliščini, da ne uveljavlja plačila celotne odškodnine, temveč zgolj dodatne nad nespornim delom (že pred pravdo plačano akontacijo), in da je odmerjena odškodnina zmanjšana zaradi deljene odgovornosti (primerjaj 185. člen Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 171. členom istega zakona). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zavzemanje za zvišanje (ali znižanje) pravnomočno prisojene odškodnine, pri čemer stranka ne pojasni določno, za koliko naj bi se odškodnina zvišala (ali znižala), (tudi) v postopku s predlogom za dopustitev revizije ne predstavlja ustrezne opredelitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, zato ima ta pomanjkljivost v predlogu enake posledice kot v reviziji,1 to je nepopolnost pravnega sredstva.2

8. Dodati velja, da za presojo (ne)dovoljenosti konkretnega predloga za dopustitev revizije relevantna vrednost spornega predmeta ne (more) znaša(ti) "pct. 18.500,00 EUR s pp", kot je na njegovi prvi strani očitno povzeto po vrednosti tožbenega zahtevka, ki je pravnomočno v celoti zavrnjen. Revizija je namreč izredno pravno sredstvo, s katero se izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Vrednost z revizijo oziroma s predlogom za njeno dopustitev izpodbijanega dela pravnomočne odločbe je zato lahko (maksimalno) le vrednost za revidenta (predlagatelja) neugodnega dela te sodbe. V konkretnem primeru tožnica (zavrnilnega dela) sodbe sodišča prve stopnje s pritožbo ni izpodbijala. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama toženke in stranskega intervenienta, ki je v postopku nastopal na njeni strani, ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v odločitvi o glavni stvari tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še v preostalem delu (še za 1.855,33 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), in (posledično) v stroškovni odločitvi. To pomeni, da je bila na drugi stopnji sojenja v tožničino škodo spremenjena odločitev o zahtevku za plačilo zgolj 1.855,33 EUR (s pripadki, ki za vprašanje dovoljenosti revizije niso relevantni)3, kar ne presega praga iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.

9. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo (383. člen ZPP v zvezi s 336. členom istega zakona), zato je Vrhovno sodišče nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

1 Primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002, Pravna mnenja 1/02 str. 18. 2 Primerjaj odločbe II DoR 46/2009 z dne 24. 9. 2009, II DoR 87/2009 z dne 3. 12. 2009, II DoR 101/2009 z dne 17. 9. 2009, II DoR 201/2012 z dne 24. 10. 2012 in druge. 3 Primerjaj 39. člen ZPP.