Jedro

Razlaga pogodbe - prenehanje pogodbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka oziroma tožeča stranka po nasprotni tožbi je dolžna tožeči stranki oziroma toženi stranki po nasprotni tožbi v 15 dneh povrniti 7.035 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Vsebina spora in potek postopka do revizije**

1. A. d.o.o., je s tožbo zahtevala, da ji mora B. B. plačati obveznosti družbe C. d. o. o., izhajajoče iz dveh pogodb o finančnem leasingu, ki sta ga sklenili pravna prednica prvonavedene družbe D. d.o.o., kot leasingodajalka in drugonavedena družba kot leasingojemalka, saj se je B. B. zavezala na strani leasingojemalke kot solidarni porok in plačnik. B. B. se je plačilu upirala in je z nasprotno tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti obeh pogodb o finančnem leasingu.

2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo ničnostni zahtevek iz nasprotne tožbe, z vmesno sodbo pa je odločilo, da je zahtevek družbe A. (v nadaljevanju tožeča stranka) zoper B. B. (v nadaljevanju tožena stranka) po temelju utemeljen.

3. Delna sodba je postala pravnomočna brez pritožbe. Tožena stranka je s pritožbo izpodbijala le odločitev iz vmesne sodbe.

4. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo zavrnilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritrdilo mu je, da sta bili obe pogodbi po svoji pravni naravi pogodbi o indirektnem finančnem leasingu, zato vsi riziki iz dobave in dobavljenega predmeta zadenejo leasingojemalca. To v konkretnem primeru določajo tudi splošni pogoji, ki so sestavni del pogodb. Zato je zavrnilo pritožbeno tezo, da tožeča stranka ne more zahtevati izpolnitve pogodb o leasingu, ker leasingojemalcu ni izročila predmeta leasinga v obliki, v kateri bi ta lahko opravljal svoj namen. S prvostopenjskim sodiščem je soglašalo tudi, da nakup predmeta leasinga ni bil nemogoč, saj je bila prodajna pogodba sklenjena, ni prenehala veljati, predmet pa je bil delno dobavljen, zaradi česar pogodbi nista avtomatično prenehali veljati. Ne gre za primer iz 11. člena pogodb (v zvezi s splošnimi pogoji).

**Revizija tožeče stranke in odgovor tožene stranke nanjo**

5. V reviziji tožena stranka uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče druge stopnje je po njenem prepričanju zmotno razlagalo določbo 11. člena Pogodb o finančnem leasingu premičnin, ko je zaključilo, da ni prišlo do avtomatičnega prenehanja teh pogodb in da zato ni pomembno, ali je bil predmet leasinga dobavljen v 70 % ali v manjši meri, češ da neustreznost dobave predmeta leasinga ne bremeni leasingodajalca. Tožena stranka je s pričami dokazovala, da predmet leasinga ni bil možen in da je tožeča stranka vedela, da njegov nakup ne bo mogoč. Razlogi za to, da predmet leasinga ni bil nikoli dobavljen, so na strani dobavitelja. In izročitve predmeta leasinga s strani leasingodajalca v konkretnem primeru ni mogoče ločiti od nakupa, saj je izročitev predmeta leasinga del prodajne pogodbe. Vztraja, da sta pogodbi po določbi 11. člena avtomatično prenehali, zato tožeča stranka nima terjatve za plačilo obrokov leasinga do leta 2014, ko je odstopila od pogodbe, zato je sodba, ki ugotavlja podlago zahtevka tožeče stranke za plačilo 927.616,71 EUR, nezakonita. Tožeča stranka je od leta 2006 sklenjenih leasing pogodb odstopila med pravdo, v letu 2014, kar dokazuje, da ni postopala skladno z 8. členom pogodb. Sodišči prve in druge stopnje nista pojasnili, katere določbe pogodb in splošnih pogojev so podlaga za presojo o obstoju terjatve tožeče stranke do toženke.

6. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj jo zavrne.

**Presoja utemeljenosti revizije**

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 370. člena ZPP), pri čemer so dovoljeni revizijski razlogi le nekatere postopkovne kršitve (1. in 2. točka prvega odstavka 371. člena ZPP) in zmotna uporaba materialnega prava (3. točka prvega odstavka istega člena zakona). Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je torej na dejanske ugotovitve nižjih sodišč vezano.

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi z zahtevkom iz tožbe ugotovilo pravno relevantna dejstva: - Pravna prednica tožeče stranke je z glavnim dolžnikom C. d.o.o. sklenila 27. 9. 2006 Pogodbo o finančnem leasingu premičnin; predmet pogodbe je bila oprema energetske postaje F. in sicer kongregacijski modul, sistem za uplinjevanje in pripravo plina, sistem za zasilno ohlajevanje, dnevni zalogovnik, tedenski zalogovnik, ocenjeno na 400.679,43 EUR in povečano za DDV v višini 102.570,24 EUR. Družba C. se je zavezala plačati stroške priprave in izvedbe leasinga ter plačevati 120 obrokov leasinga po 4.273,60 EUR po anuitetnem načrtu od 15. 2. 2007 dalje, zadnji obrok pa je odkupni obrok. Toženka je k pogodbi pristopila kot solidarni plačnik in porok.

- Nato je bila 3. 7. 2007 sklenjena še druga Pogodba o finančnem leasingu premičnin, katere predmet je bila prav tako oprema: protihrupni okov (montaža hale), sistem za klimatizacijo, požarno javljanje in ohlajevanje, razen hladilnika, oprema za povezovanje modula z elektro omrežjem, toplotna podpostaja, povezovalni vod DN 100 predtok in povratek, sistem za merjenje predane toplotne energije, vse v nabavni vrednosti 172.125,72 EUR. Tudi s to pogodbo se je glavni dolžnik obvezal plačati stroške priprave in izvedbe leasinga ter 120 obrokov mesečno po anuitetnem načrtu od 3. 6. 2007 dalje, pri čemer je zadnji obrok odkupni obrok. In tudi k tej pogodbi je toženka pristopila kot solidarni plačnik in porok.

- Dobavitelj opreme je bila družba E. d.o.o., ki je dobavila vso opremo iz prve pogodbe o leasingu in 70 % opreme iz druge pogodbe; dobavljeni niso bili dnevni zalogovnik, interventni hladilnik, trije dozirni trakovi, ventilator sušilca, električna omara uplinjevalca, električna omara za lastno rabo in požarna centrala.

- Tožeča stranka ni prevzela financiranja projekta elektrarne, pač pa opreme, navedene v obeh pogodbah. Ni bilo dogovorjeno, da mora biti oprema sestavljena v funkcionalno celoto (zato za odločitev o tožbenem zahtevku leasingodajalca ni pomembno, ali projekt »deluje«).

- Tožeča stranka je opremo nemškemu proizvajalcu na zahtevo dobavitelja (družbe E. d.o.o.) plačala pred dobavo in s tem izpolnila obveznosti iz obeh leasing pogodb v celoti.

- Predmet leasinga in dobavitelja opreme je izbral glavni dolžnik (C. d.o.o.).

- Glavni dolžnik je dobavitelja večkrat opomnil, ni pa zoper njega sodno uveljavljal pravic in terjatev.

10. Revizijska teza toženke, da zahtevek tožeče stranke po podlagi ni utemeljen, ker sta Pogodbi o finančnem leasingu premičnin skladno z (v obeh pogodbah po vsebini enakima) določbama 11. člena teh pogodb avtomatično prenehali iz razloga, ker naj predmet leasinga ne bi bil možen, je zmotna. Določeno je avtomatično prenehanje pogodb (med drugim tudi) v primeru, če iz kateregakoli razloga nakup predmeta leasinga s strani leasingodajalca ni možen (poleg tega še, če je pogodba za nakup predmeta leasinga odpovedana ali razvezana ali preneha veljati). Ta razlog pa po pravilni presoji nižjih sodišč ni podan. Predmet leasinga leasingojemalcu res ni bil v celoti izročen, a to ne zadošča za zaključek, da sta leasing pogodbi avtomatično prenehali veljati. Ne le zato, ker neizpolnitev (dela) obveznosti ne pomeni nujno nemožnosti izpolnitve; dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so v konkretnem primeru ravno nasprotne: izpolnitev je bila mogoča in je bila v pretežnem delu izvršena, dobavitelj pa je pozival proizvajalca k izpolnitvi v preostalem delu. Do avtomatskega prenehanja pogodb ni moglo priti že zato, ker gre za indirektni leasing in so bile vse pravice in terjatve leasingodajalca, izhajajoče iz zamud, neizpolnitve, ugotavljanja napak, neizpolnjevanja, jamstva za napake, garancij in posledic zaradi zamujanja pri dobavah in izvrševanju obveznosti prodajalca in proizvajalca, s Splošnimi pogoji za finančni leasing premičnin pravne osebe prenešene na leasingojemalca (točka 5.1.), dolžnost slednjega pa je bila te pravice izpolnjevati s potrebno skrbnostjo (točka 5.2.).

11. Revizijske trditve o vednosti tožeče stranke, da dobava opreme ne bo mogoča iz razlogov na strani dobavitelja in o posledični nemožnosti plačevanja leasing obrokov (zaradi česar bi morala tožeča stranka od pogodb nemudoma odstopiti, a je to storila šele po osmih letih, leta 2014) nedovoljeno dopolnjujejo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in so zato neupoštevne (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Materialnopravno podlago izpodbijane odločitve predstavljata leasing pogodbi in splošni pogoji, ki so njun sestavni del. Sodišči res nista navedli določb (številke členov oziroma točk), na katere sta se oprli, a glede na dejansko podlago, to je odstop leasingodajalca od leasing pogodb zaradi kršitev (nesporne zamude oziroma neplačil obrokov) leasingojemalca, ne more biti dvoma (in ga glede na revizijske navedbe tudi na strani revidentke ni), da so podlaga odločitve o temelju poleg izrecno navedenih določb 11. člena leasing pogodb in 5. točke splošnih pogojev še nenavedene določbe 8. člena leasing pogodb v zvezi z določbami 17. točke relevantnih splošnih pogojev. Zato procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila zagrešena.

**Odločitev o reviziji**

13. Revizijski razlogi, ki jih je uveljavljala tožena stranka, torej niso podani. Revizija je zato neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

**O stroških revizijskega postopka**

14. V revizijskem postopku je uspela tožena stranka. Zato ji je dolžna tožeča stranka povrniti stroške tega postopka, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo. Te je Vrhovno sodišče odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi na 5.750 EUR nagrade za postopek z revizijo po tarifni številki 3300, povečanih za 22 %-ni davek na dodano vrednost po tarifni številki 6007 in 20 EUR za materialne stroške po tarifni številki 6002.