Jedro

Izguba zaslužka sama po sebi ne predstavlja kategorije izgubljenega dobička.

Če je tožena stranka z navodili izvajalcem hrambe onemogočala tožeči stranki prevzem stroja, so v takšnem ravnanju podani znaki protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti. Izdana odredba toženi stranki za odstranitev gradbenega stroja z občinske javne poti, toženi stranki ni dajala podlage za oviranje tožeči stranki, da se ji po izvršitvi odredbe omogoči prevzem stroja v svojo posest.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v 1. točki izreka v delu, s katerim je bil razveljavljeni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 30501/2012 in zavrnjen zahtevek glede zneska 638,22 EUR in zakonskih zamudnih obresti od tega zneska od 6.3.2012 dalje in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nerazveljavljenem delu 1. točke in v 2. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 1.735,33 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 30501/2012 z dne 15.3.2012 in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 109.309,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.3.2012 dalje. Tožeči stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 3.975,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. 3. Tožena stranka je v odgovor na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je zoper toženo stranko uveljavljala odškodninski zahtevek, ki ga je utemeljevala na protipravnem ravnanju tožene stranke, ki naj bi bilo v tem, da je dne 8.10.2009 izvedla fizično odstranitev gradbenega stroja JCB 4x4 iz nezaključenega in nepredanega gradbišča in ga predala v hrambo v bazo V., kjer je bil zadrževan več kot eno leto, tako da ga je tožeča stranka lahko prevzela šele 15.10.2010. 6. Tožena stranka je svoje postopanje utemeljevala na podlagi pisne odredbe Policijske postaje z dne 24.9.2009 in naročilnico Občine z dne 16.10.2009. 7. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo na neizkazanih predpostavkah odškodninske odgovornosti, saj je iz ugotovljenega dejanskega stanja sklepalo na neobstoj protipravnosti v ravnanju tožene stranke, kakor tudi, da tožeča stranka ni uspela ustrezno utemeljiti škode, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom.

8. Neutemeljena je pritožba v delu, ko izpodbija sklepanje prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni ravnala protipravno in nedopustno, ko je po odredbi RS, Ministrstvo za notranje zadeve, Policijske uprave, Policijske postaje št. 2241-53/2009/5 z dne 24.9.2009 (A 4) odstranila sporni gradbeni stroj, katerega je uporabljala tožeča stranka. Tožena stranka se je pri tem utemeljeno sklicevala na pogodbeno razmerje z Občino in njenimi krajevnimi skupnostmi za letna vzdrževalna dela na občinskih cestah. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi tožena stranka morala preverjati upravičenost odredbodajalca (Policijske postaje) oziroma naročnika (Občine) za izvedbo takšnega posega. Takšen očitek bi bil utemeljen le v kolikor bi bilo iz same odredbe ali iz drugih očitnih okoliščin razvidno, da gre za nezakonito postopanje odredbodajalca oziroma naročnika. Iz odredbe, ki je bila vročena toženi stranki kot rednemu vzdrževalcu občinskih cest v Krajevni skupnosti S. (priloga B 3) z dne 24.9.2009 na takšno nezakonito postopanje naročnika toženi stranki ni mogoče sklepati. Odredba se namreč sklicuje na oviro na kategorizirani občinski javni poti št. 902891, na kateri so se opravljala gradbena dela, pri čemer je dovoljenje za delno zaporo omenjenih občinskih poti poteklo 31.8.2009. Toženi stranki zato ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja v tem, češ, da bi morala kot izvajalec preverjati ali sploh dejansko obstaja podlaga za tovrstno odredbo odredbodajalca.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje utemeljitvi prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi tudi v tistem delu, ko je izključilo protipravnost ravnanja tožene stranke v tem, da je sporni stroj, ki ga je odstranila po odredbi odredbodajalca, predala v hrambo družbi V.. Pritrditi je zato argumentacij prvostopenjskega sodišča, da je s tem tožena stranka postopala v korist same tožeče stranke.

10. Vendar pa je tožeča stranka protipravnost ravnanja tožene stranke utemeljevala predvsem na trditvah, da ji tožena stranka potem, ko je bil stroj predan v hrambo, vse do 15. 10. 2010 ni omogočila prevzema zaseženega stroja. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje stališču pritožbe, da je tožeča stranka podala zadostno trditveno podlago v tej smeri. Tožeča stranka je namreč konkretizirano zatrjevala, da se je obračala na družbo V. zaradi predaje stroja, kjer pa jo je uslužbenec usmerjal na pristojne inštitucije. Tožeča stranka je konkretizirano zatrjevala, da naj bi ji bil onemogočen prevzem zaseženega stroja na podlagi navodil tožene stranke družbi V.. Prvostopenjsko sodišče je zmotno sklepalo, da naj bi iz teh navedb izhajalo smiselno, da naj bi bila protipravnost podana le na družbi V.. Očitno ni sporno, da je obstajalo pogodbeno razmerje med toženo stranko in družbo V. glede hrambe spornega stroja. Če bi se dejansko izkazalo, da je tožena stranka z navodili izvajalcem hrambe onemogočala tožeči stranki prevzem stroja, bi v takšnem ravnanju bili podani znaki protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti. Pritrditi je namreč pritožbenemu stališču, da izdana odredba toženi stranki z dne 24.9.2009 za odstranitev spornega gradbenega stroja z občinske javne poti, toženi stranki ni dajala podlage za kakršnokoli oviranje tožeči stranki, da se ji po izvršitvi odredbe omogoči prevzem spornega stroja v svojo posest. Tožeča stranka je s tem v zvezi izrecno zatrjevala, da do prevzema stroja 15.10.2010 ni bila seznanjena z vlogo tožene stranke pri zasegu in hranjenju spornega stroja.

11. Tožena stranka je izrecno zanikala, da bi bila tožeča stranka kakorkoli ovirana pri možnosti prevzema stroja po zasegu. V tem delu je očitno obstajalo glavno sporno dejansko stanje, kot sta ga zatrjevali pravdni stranki. Glede podanih trditev sta obe pravdni stranki ponujali dokazne predloge predvsem v smeri zaslišanja posameznih prič in zakonitih zastopnikov pravdnih strank. Pri tem pritožbeno sodišče ocenjuje kot preuranjeno sklepanje prvostopenjskega sodišča, ko je brez izvedbe ponujenih dokazov iz okoliščine, da je bil tožeči stranki omogočen prevzem dveh strojev, ki sta bila predmet odredbe, predračuna in naročila, izključilo možnost, da bi bila tožeča stranka ovirana pri prevzemu spornega stroja.

12. Iz navedenega je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče zmotno izključilo protipravnost ravnanja tožene stranke že na podlagi trditev tožeče stranke, da se je obračala na družbo V. in ne na toženo stranko. Za pravilno presojo glede obstoja protipravnosti ravnanja tožene stranke bi prvostopenjsko sodišče moralo v celoti ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki se tiče zatrjevanega onemogočanja prevzema stroja s strani tožeče stranke oziroma podajanih navodil tožene stranke izvajalcu hrambe.

13. Ugotavljanje protipravnosti ravnanja tožene stranke pa bi se izkazalo za relevantno samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka uspela izpodbiti utemeljitev prvostopenjskega sodišča v tistem delu, ki se nanaša na neustrezno utemeljitev uveljavljene škode.

14. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe odškodninski zahtevek po višini specificirala s sklicevanjem na dva izstavljena računa dne 5. 3. 2012, in sicer račun št. 003/20123 (priloga A 17), v znesku 97.179,90 in račun št. 004/2012 (priloga A 15) v znesku 12.129,65 EUR.

15. Glavna postavka v računu št. 003/2012 je bila obračunana najemnina v znesku 80.080,00 s pripadajočim DDV. Ob vložitvi tožbe je tožeča stranka to postavko utemeljila kot protivrednost enoletne najemnine za stroj JCB 4x4 in obresti. Tožeča stranka razen trditve, da je imela stroj v najemu, drugih navedb ni podala do naroka za glavno obravnavo, ko je škodo utemeljila kot obračun efektivnih ur delovnega stroja na podlagi števila delovnih ur, pomnoženih s številom delovnih dni za posamezni mesec. S tem naj bi bila prikrajšana za zneske, ki bi jih sicer zaslužila, če bi stroj lahko uporabljala. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je ta tako uveljavljena škoda nekonkretizirana in neizkazana. Ker se je tožeča stranka prvotno sklicevala na strošek najemnine, je to mogoče razumeti le kot utemeljevanje navadne škode, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. V tem smislu ni ponudila nobenih trditev in dokazov v smislu nastanka tovrstnih stroškov tožeči stranki. Spreminjanje trditvene podlage na naroku za glavno obravnavo v smislu izgube zaslužka je mogoče razumeti le kot utemeljevanje druge vrste škode, to je izgubljenega dobička. Zato pa bi morala tožeča stranka ponuditi ustrezno trditveno podlago. Pri tem je potrebno opozoriti, da izguba zaslužka sama po sebi ne predstavlja kategorije izgubljenega dobička. Tožeča stranka drugih trditev v tej smeri ni ponudila, razen dokaznega predloga za postavitev izvedenca. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi bi postavitev izvedenca bila le v funkciji informativnega dokaza, ki pa ni dopusten. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča o neizkazani škodi glede vtoževane postavke najemnine v okviru računa št. 003/2012 v višini 96.096,00 EUR (80.080,00 EUR + 20 % DDV) kakor tudi uveljavljenih obresti po obračunu, ki je obsežen v računu št. 004/2012 v znesku 11.846,65 EUR.

16. Pravilno je sklepanje prvostopenjskega sodišča glede neizkazane škode tudi v delu, ki se nanaša na uveljavljene stroške angažiranja odvetnika (271,40 EUR + 20 % DDV) ter na plačane stroške sodne takse za sodnega cenilca (50,00 EUR) in na stroške izvedenca ob primopredaji (233,00 EUR). Tožeča stranka je te postavke utemeljevala kot škodo v smislu nujno potrebnih stroškov v zvezi s postopkom zavarovanja dokazov, ki naj bi tekel pred primopredajo spornega stroja tožeči stranki. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da tako utemeljevani stroški nimajo nobene povezave s tem postopkom. Tožeča stranka namreč niti ni zatrjevala, da je takšen postopek pred okrajnim sodiščem sprožila v zavarovanje zahtevka, ki ga uveljavlja v tem postopku. V tem primeru bi te stroške tožeča stranka morala uveljavljati kot pravdne stroške in ne kot posebno postavko škode. Nenazadnje pa je iz predloženega izvedeniškega mnenja izvedenca I. P. št. 16/2010 (A 22) z dne 5.11.2010, razvidno, da izvedenec na stroju ni ugotovil nobenega poslabšanja v posledici prevoza in varovanja stroja.

17. Prav tako pa je neutemeljena pritožba tudi v delu, ki se nanaša na uveljavljeno škodo v višini stroškov prevoza stroja do Ljubljane. Glede na to, da je na podlagi zgoraj podanih razlogov kot možna protipravnost ravnanja tožene stranke le v neutemeljenem onemogočanju prevzema stroja v posest tožeči stranki, je s tem izključena tudi vzročna zveza med tako zatrjevanim škodnim ravnanjem in nastalimi stroški prevoza od mesta hrambe do Ljubljane, ki jih je tožeča stranka uveljavljala kot posebno postavko v višini 100,00 EUR + 20 % DDV.

18. Edina postavka, za katero je tožeča stranka podala zadostno trditveno podlago, in ki bi lahko bila v vzročni zvezi z zatrjevanim protipravnim onemogočanjem prevzema stroja tožeči stranki, se tako izkažejo servisni stroški z dne 15.10.2010 po računu družbe T. d.o.o. (A18) v znesku 638,22 EUR. Tožeča stranka je te stroške utemeljila kot nujno potrebne stroške za usposobitev stroja zaradi enoletne neuporabe (tretji odstavek točke II tretje pripravljalne vloge z dne 23. 4. 2013). Tem navedbam tožena stranka konkretizirano ni nasprotovala. Sodišče prve stopnje se do te postavke uveljavljene škode v izpodbijani sodbi ni izreklo. Ker v tem delu ni pravilna ugotovitev, da tožeča stranka ni ustrezno utemeljila škode, je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP, saj je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v delu, ki se nanaša na protipravnost ravnanja tožene stranke. Ker prvostopenjsko sodišče relevantnih dejstev v tej smeri ni ugotavljalo, te pomanjkljivosti ne more samo odpraviti pritožbeno sodišče. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo ustrezno dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri, pri čemer pa sodišče lahko obseg dokaznega postopka prilagodi višini preostalega tožbenega zahtevka, o katerem še ni bilo pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 450. člena ZPP).

19. Iz obrazloženih razlogov pritožba ni utemeljena v preostalem delu, saj tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti škode s strani tožeče stranke v posledici zatrjevanega protipravnega ravnanja tožene stranke. Ker pritožbeno sodišče v tem delu ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je v tem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

20. Kljub delni razveljavitvi izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni posegalo v odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka, saj je sodba razveljavljena zgolj glede nesorazmerno majhnega dela tožbenega zahtevka, glede katerega pa v prvostopenjskem postopku niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP). Iz istega razloga je pritožbeno sodišče kljub delni razveljavitvi izpodbijane sodbe odločilo o pritožbenih stroških tako, da je tožeči stranki naložilo povrnitev nastalih stroškov pritožbenega postopka tožene stranke in sicer v višini odvetniških stroškov po odvetniški tarifi za sestavo odgovora na pritožbo po tarifni št. 3210 v znesku 1.422,40 EUR, povečano za 22 % DDV (četrti odstavek 165. člena ZPP).