Jedro

Razen bistvene vsebine delovnega mesta, kot izhaja iz akta o sistemizaciji delovnih mest in opredelitve v delavčevi pogodbi o zaposlitvi, je za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, ne glede na to, ali je šlo za pisno ali ustno seznanitev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožnici 27. 7. 2012. Hkrati je zavrnilo zahtevek za vrnitev tožnice na delo na delovno mesto tehnolog-komercialist in za prijavo tožnice v socialna zavarovanja ter plačilo mesečne plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih neto zneskov.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da tožnica v prvem polletju 2012 ni dosegla planiranega prometa prodaje in da tudi sicer svojega dela tehnologa-komercialista, za katero se je predhodno ustrezno usposabljala, ni opravljala kvalitetno in v skladu z navodili tožene stranke, tako da je bil podan utemeljen razlog nesposobnosti za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker se ni opredelilo do njenih pritožbenih navedb, da je bil v aneksu k pogodbi o zaposlitvi dogovorjen le letni obseg prometa, ki bi ga morala doseči, v nobeni pisni obliki pa ni bil dogovorjen tudi polletni obseg prometa. Ker je sodišče soglašalo, da je bil podan razlog nesposobnosti zgolj na podlagi polletnega obsega prometa, ki ga je dosegla tožnica, je sodišče materialno pravo tudi zmotno uporabilo. Taka presoja ni utemeljena tudi zato, ker je zaradi tržnih razmer prihajalo do nihanja realizacije prometa v krajših časovnih obdobjih.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. S tem, ko je sodišče druge stopnje pritrdilo sodišču prve stopnje, da je na podlagi letno določenega plana prometa tožnice v višini 470.000,00 EUR pričakovana polletna realizacija prometa v prvem polletju leta 2012 znašala 235.000,00 EUR, ker je s takim obsegom pričakovane realizacije v prvem polletju na zagovoru pri toženi stranki soglašala tudi tožnica, je vsaj smiselno odgovorilo tudi na tožničine pritožbene navedbe, da tak polletni obseg prometa ni bil pisno dogovorjen in zato ne bi smel biti podlaga za ugotavljanje tožničine sposobnosti za delo tehnologa-komercialista. Sodišče je očitno štelo, da je tudi tako polletno spremljanje doseganja prometa, s katerim je bila tožnica očitno seznanjena, lahko vsaj ena od podlag ocene tožničine delovne uspešnosti oziroma sposobnosti za uspešno opravljanje dela in da zato pritožbene navedbe, da polletna realizacija prometa ne more biti upoštevna, ker med tožnico in toženo stranko ni bila pisno dogovorjena, niso bile utemeljene. Zato revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, to je, da tožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodišče, ker se sodišče druge stopnje do njenih pritožbenih navedb ni opredelilo, ni utemeljen.

8. Razen bistvene vsebine delovnega mesta, kot izhaja iz akta o sistemizaciji delovnih mest in opredelitve v delavčevi pogodbi o zaposlitvi, je za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, ne glede na to, ali je šlo za pisno ali ustno seznanitev. Ker je tožnica v postopku odpovedi priznavala, da je glede na letno planirani oziroma sporazumno predvideni promet njena polletna pričakovana realizacija znašala polovico letne vrednosti, sta nižji sodišči pri presoji njenih sposobnosti za opravljanje dela tehnologa-komercialista utemeljeno izhajali iz te predpostavke. Vendar to ni bila edina predpostavka za presojo tožničinih sposobnosti za uspešno opravljanje njenega dela. Res da je tožnica zaostajala za pričakovanim obsegom prometa le za dobrih 10 % in da je potrebno računati pri takšnih delih tudi na odstopanja obsega sklenjenih prodajnih poslov v krajših časovnih obdobjih že zaradi razmer pri posameznih kupcih. Vendar sta nižji sodišči ob nedoseženi polletni realizaciji hkrati izrecno ugotovili, da je tožena stranka v sporni odpovedi utemeljeno ugotavljala, da tožnica tudi sicer svojih del ni opravljala v skladu z navodili in utemeljenimi pričakovanji tožene stranke. Tako je sodišče ugotovilo, da tožnica svojega dela tudi sicer ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, saj pri večini pregledanih strank, ki so ji bile dodeljene, v zahtevani evidenci niso bili pravilno izpolnjeni in ažurirani zahtevani podatki o potencialu, strojih, posameznih aplikacijah strojne opreme, prav tako pa tožnica v nasprotju z navodili tožene stranke potrebnih podatkov ni tekoče vnašala v bazo programa I. Poleg tega svojim strankam v zvezi s prodajo proizvodov ni zagotavljala kvalitetnega tehničnega svetovanja in opravljala potrebnih testov, kar vse je vplivalo na uspešnost njenega dela in obseg doseženega prometa.

9. Glede na navedene ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bil podan utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici v smislu določb druge alineje prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Ker v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka, tožena stranka sama krije stroške svojega odgovora na revizijo.