Jedro

Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.

Izrek

I. Ob zavrnitvi celotne pritožbe tožeče stranke in delni ugoditvi pritožbi tožene stranke, se sodba sodišča prve stopnje spremeni v obsodilnem delu tako, da sedaj v celoti glasi: "Tožena stranka je dolžna plačati prvotožniku in drugotožniku, vsakemu po 240,00 (dvesto štirideset 00/100) EUR, tretjetožnici 1.425,00 (tisoč štiristo petindvajset 00/100) EUR in četrtotožnici 1.590,00 (tisoč petsto devetdeset 00/100) EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2008 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

V ostalem se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema prvostopne sodbe, nerazdelno povrniti toženi stranki 6.398,85 (šest tisoč tristo osemindevetdeset 85/100) EUR pravdnih stroškov, odtlej dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožeča stranka je nerazdelno dolžna v 15 dneh od prejema drugostopne sodbe, povrniti toženi stranki 188,95 (sto oseminosemdeset 95/100) EUR pritožbenih stroškov, odtlej dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Po napadeni prvostopni sodbi je tožena stranka dolžna plačati prvo in drugotožniku, vsakemu po 240,00 EUR, tretjetožnici 3.585,00 EUR in četrtotožnici 1.590,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2008 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnjen in tožeča stranka nerazdelno zavezana povrniti toženki nastale pravdne stroške v znesku 5.671,02 EUR s pripadki.

2. Iz prvostopnih razlogov izhaja, da so tožniki upravičeni do odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube MHŽ, žene prvotožnika, matere drugotožnika in tretjetožnice ter hčerke četrtotožnice, umrle v prometni nesreči dne 10. 4. 2008, kjer je bila udeležena kot peška. Avtomobilist B.B., toženkin zavarovanec, je bil v kazenskem postopku pravnomočno spoznan za krivega storitve te prometne nesreče (mesto trčenja 80 cm od desnega roba cestišča v smeri njegove vožnje skozi osvetljeno naselje, s prekoračeno hitrostjo, zavorni sistem ni deloval popolno in ni bilo sledov zaviranja ipd.). Pokojna je v obsegu 20 % soprispevala k nezgodi zaradi kršitve določil 8. odstavka 95. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP). Kot peška je s tretjetožnico diagonalno prečkala cestišče iz leve proti desni strani v smeri vožnje avtomobilista, na osvetljenem mestu, daleč izven prehoda za prečkanje in sta kot peški s prečkanjem začeli, ko je avtomobilist že bil v njunem vidnem polju. Kolikor bi prečkali cestišče pravokotno ali se na sredini ceste ustavili, do trčenja ne bi prišlo. Prvotožnik je ostal sam z dvema otrokoma, takrat 18-letnim tožnikom in 11-letno tretjetožnico. Prvotožniku je bilo prisojeno 20.000,00 EUR odškodnine, drugotožniku 18.000,00 EUR, tretjetožnici 24.000,00 EUR in četrtotožnici 15.000,00 EUR. Ob upoštevanju soprispevka in že plačanih akontacij v valoriziranem znesku, so jim bile prisojene razlike odškodnine. Dosojena jim je bila tudi odškodnina za materialno škodo iz naslova nakupa črnine, postavitve nagrobnega spomenika ter vzdrževanja groba. Za slednjo postavko je prvotožniku bilo priznano 2.500,00 EUR, kar mu je toženka že plačala. Ob tem znesku kot primernem, je izhajalo iz stališča novejše sodne prakse, da se te vrste zahtevek priznava v obsegu ureditve groba po pokopu in temu časovno sledečemu ohranjanju določenega nivoja urejenosti in krasitve. V tem okolju je krajevno običajen čas žalovanja okoli dve leti, v tem času se grob intenzivneje ureja in je pogosteje obiskan. Tako so za obdobje dveh let, po prostem preudarku, prvotožniku nastali stroški vzdrževanja groba največ v znesku 2.500,00 EUR.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper obsodilni del prvostopne sodbe iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo prvostopne sodbe. Meni, da je soprispevek pokojne vsaj 30 %, dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo vsakemu tožniku pa previsoka.

4. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo, podredno pa razveljavitev le-te v napadenem obsegu z vrnitvijo zadeve v tem delu prvemu sodišču v novo sojenje. Stoji na stališču, da je podana izključna krivda za obravnavano prometno nesrečo na strani toženkinega zavarovanca. Način prečkanja ceste pokojne ni vzročno povezan z nesrečo. Odločilno zraven okoliščin na strani zavarovanca (neizpravno motorno vozilo, pred trčenjem ni zaviral, s kraja nesreče je pobegnil, bil je vinjen in ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja), pa je še, da je mesto trčenja znotraj metrskega pasu ob desnem robu vožnje motornega vozila, namenjenega pešcem in kolesarjem, ko ob vozišču ni bilo pločnika in kolesarske steze. Tožeča stranka tudi ni bila dolžna dokazovati, da ni soprispevka pokojne zaradi nespornega obstoja objektivne odgovornosti avtomobilista, zato ni založila predujma za zaslišanje izvedenca dr. I.P., katerega pisno izvedensko mnenje tudi ni sprejela. Dosojena odškodnina vsem tožnikom za nepremoženjsko škodo je prenizka. Za premoženjsko škodo dosojena odškodnina iz naslova vzdrževanja groba je prenizka tudi z vidika sodne prakse, da gredo oškodovancem stroški vzdrževanja groba za pet let po pokopu.

5. Pravdni stranki nista vložili pritožbenih odgovorov.

6. Le pritožba tožene stranke je delno utemeljena.

7. V okviru pritožbenih razlogov procesne narave in po uradni dolžnosti (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP), pritožbeni preizkus ni pokazal na prvi stopnji kršitve absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

8. Na prvi stopnji je dovolj in pravilno pojasnjeno pomembno dejansko stanje in je sprejeta prvostopna sodba zmotna le glede dosoje odškodnine za nepremoženjsko škodo tretjetožnici, kot bo podrobneje pojasnjeno.

9. Povzemajo se zadostni in pravilni prvostopni razlogi glede vprašanja soprispevka pokojne in njene višine. Te vrste pritožbenih graj obeh pravdnih strank, niso utemeljene. Ni sporno, da je povzročitelj prometne nesreče bil toženkin zavarovanec. Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.

10. Na pritožbeni stopnji ni sporen obseg utrpele nepremoženjske škode tožnikov od 1 do 4. O tem vprašanju se povzemajo pravilni in zadostni prvostopni razlogi. Materialnopravna presoja višine dosojene odškodnine te vrste tožnikom od 1 do 2 in 4 je pokazala na njeno pravilnost tako v smeri individualizacije kot namena zadoščenja in sodne prakse glede dosoje odškodnin v podobnih primerih. To pa ne velja za dosojo te odškodnine tretjetožnici, saj je previsoka. V tej obliki škode je prvo sodišče tretjetožnici napačno upoštevalo tudi strah v okviru hudih doživetij na kraju nesreče, kjer je ob njej umrla mama in kar jo bo spremljalo celo življenje. Vtoževana odškodnina zaradi izgube bližnjega, navedene oblike strahu ne vključuje. Nadalje se drugostopno sodišče strinja z dokazno oceno prvostopnega sodišča, da je izguba matere za tretjetožnico, staro 11 let, predstavljala večjo duševno motnjo kot za drugotožnika, starega 18 let. Ob upoštevanju tega vidika, izhajajoč iz pravnorelevantnih kriterijev za dosojo primernega denarnega zadoščenja tretjetožnici, je po oceni drugostopnega sodišča, pravična denarna odškodnina te vrste v znesku 21.000,00 EUR.

11. Ni utemeljena pritožbena graja tožeče stranke o prenizko dosojeni odškodnini prvotožniku za materialno škodo iz naslova oskrbovanja groba v znesku 2.500,00 EUR. O vprašanju upravičenega obdobja uveljavljanja stroškov te vrste je pravilno stališče prve stopnje in se o tem povzemajo prvostopni razlogi. Le k pritožbenim navedbam tožeče stranke te vrste je odgovoriti, da sedanja sodna praksa za to vrsto škode ne izhaja iz kriterija "upravičenega" obdobja oskrbovanja groba, niti je ne obravnava kot samostojne škode, ter jo vključuje v stroške pogreba za ureditev groba po pokopu.

12. Ni sporno na pritožbeni stopnji, da je prvotožnik od toženke iz naslova dosojene nepremoženjske škode, ob upoštevanju sokrivde in valoriziranega zneska akontacij, že prejel vse. Enako velja za prvotožniku dosojeno odškodnino za stroške vzdrževanja groba. Dosojena odškodnina prvotožniku za stroške nakupa črnine, na pritožbeni stopnji ni sporna.

13. Za drugotožnika na pritožbeni stopnji tudi ni sporno, da je že prejel od toženke vse, kar mu iz naslova prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo gre. Za premoženjsko škodo za nakup črnine pa, da mu gre še razlika v dosojeni višini 240,00 EUR s pripadki.

14. Glede na dosojo primerne denarne odškodnine tretjetožnici v znesku 21.000,00 EUR, ji gre iz tega naslova glede na soprispevni delež, 16.800,00 EUR. Slednje se zmanjša za valorizirano akontacijo na dan prvostopnega sojenja v znesku 15.615,00 EUR. Ostanek je 1.185,00 EUR, ki mu je še prišteti 240,00 EUR iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo za nakup črnine, že zmanjšane za soprispevni delež. Tako skupno pripada tretjetožnici odškodnina za vtoževano premoženjsko in nepremoženjsko škodo 1.425,00 EUR.

15. Na pritožbeni stopnji tudi ni sporno za četrtotožnico, da ji, kolikor je zanjo primerno zadoščenje 15.000,00 EUR, gre še razlika v izplačilu 1.590,00 EUR.

16. O pritožbi tožeče stranke je odločeno po določilih člena 353 ZPP in pritožbi toženke še v povezavi z določili pete alineje 358. člena ZPP.

17. Po delni spremembi glede glavne stvari, je sedaj stroškovni uspeh: - v prvi fazi postopka 5,62 % proti 94,38 %. Glede na to gre tožeči stranki 169,34 EUR pravdnih stroškov in toženki 1.335,33 EUR. Pobot iz prve faze postopka pomeni 1.165,99 EUR v korist tožene stranke; - v drugi fazi postopka je stroškovni uspeh 6,97 % proti 93,03 %. To pomeni upravičenje tožeče stranke do 250,87 EUR in toženke do 5.483,73 EUR pravdnih stroškov iz druge faze postopka. Pobot pa daje toženki upravičenje do 5.232,86 EUR pravdnih stroškov iz druge faze.

Seštevek pobota iz prve in druge faze postopka pomeni, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 6.398,85 EUR pravdnih stroškov (člen 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II ZPP).

18. Pritožbeni stroški tožene stranke so odmerjeni na 464,13 EUR in glede na 40,71 % uspeh, naloženi v nerazdelno plačilo tožeči stranki v znesku 188,95 EUR (člen 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II ZPP).

19. Neuspešna tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške (člen 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP).