Jedro

Upoštevaje določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, postane denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, ki ga je zaobjemala izločitvena pravica, del unovčene stečajne mase: (1) ali po izteku roka iz sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če v tem roku izločitveni upnik pravice iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ni prijavil v stečajnem postopku; (2) ali po izteku roka za vložitev tožbe na ugotovitev prerekane prijave z navedeno vsebino; (3) ali kadar je po pravočasni vložitvi navedene tožbe s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da te pravice domnevni izločitveni upnik ni imel, ker ni imel izločitvene pravice.

V zaostrenih pogojih insolvence, ki običajno intenzivno in negativno prizadeva mnoge subjekte, se ne zdi pretirano pričakovanje, da izločitveni upnik zanj škodljivim ločitvenim pravicam oporeka pred prenehanjem njegove domnevne izločitvene pravice. Če ugovorov v navedeni smeri dotlej ni podal in tako ni uspel omajati obstoja zanj škodljivih pravic ločitvenih upnikov, njegov posebni položaj v pogledu zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ne pretehta nad posebnim položajem, ki ga v stečajnem postopku uživajo upniki s priznanimi (ali ugotovljenimi) ločitvenimi pravicami.

Kadar je bila pravica do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP pravočasno prijavljena (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP) in ni bila prerekana (ali je bila prerekana in je bila ugotovljena v pravočasno sproženem pravdnem postopku), vendar so bili ločitveni upniki iz tega zneska (prednostno) poplačani, ima nekdanji izločitveni upnik do stečajnega dolžnika (le še) navadno nezavarovano terjatev, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obrazložitev

**Odločitvi in razlogi sodišč prve in druge stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnice Republike Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, z dne 21. 3. 2022 in odločilo, da se opravi razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta posebne razdelitvene mase z dne 17. 5. 2022. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo upnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na naslednja stališča: – kupnina za (sporne) prodane nepremičnine tvori posebno razdelitveno maso (ker ni bilo priznane izločitvene pravice na prodanih nepremičninah); – zato so upoštevne določbe 5.9.4. pododdelka ZFPPIPP; – ločitvene pravice in zavarovane terjatve so pravnomočno priznane; – četudi bi bila izločitvena pravica priznana, bi ločitveni upniki kljub temu lahko terjali plačilo (le naslovnik zahtevka bi bil drug); – izločitveni upnik je v razmerju do imetnikov prisilnih hipotek varovan, kar pa ne velja za primer razmerja med priznano obligacijsko pravico do denarnega zneska in prisilno hipoteko; – prednost pri poplačilu iz posebne razdelitvene mase, pridobljene s prodajo tega premoženja, imajo zato imetniki pravnoposlovnih in prisilnih hipotek, za njimi pa imetnik obligacijske (nezavarovane) terjatve do nadomestnega denarnega zneska; – RS bo v primeru, da ji bo v pravdi priznano poplačilno upravičenje po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP, lahko zahtevala le plačilo denarnega zneska doseženega s prodajo , ki bo ostalo po poplačilu hipotekarnih upnikov.

3. Tem razlogom je pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu pritrdilo.

4. Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga pomena za usmeritev in razvoj sodne prakse v bodočih podobnih primerih, ko domnevni izločitveni upnik skladno s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP pravočasno v stečajnem postopku uveljavlja pravico do plačila denarnega zneska, doseženega s prodajo nepremičnine, na kateri je pred prodajo uveljavljal izločitveno pravico, in na kateri ima ločitveni upnik stečajnega dolžnika priznano ločitveno pravico. Poleg tega Vrhovno državno tožilstvo opozarja na odstop od prakse Višjega sodišča v Ljubljani (sklicuje se na sklepe VSL 47/2015, I Cpg 253/2016, Cst 206/2017, Cst 284/2017) in očita, da je sodišče zaobšlo odločbo Ustavnega sodišča RS U-l-44/18 z dne 26. 11. 2019, in sklep Vrhovnega sodišča RS, II Ips 45/2018 z dne 9. 12. 2019. Zatrjuje sicer, da je v odločbi Ustavnega sodišča in navedenem sklepu Vrhovnega sodišča ostalo odprto vprašanje, kakšen je pravni položaj izločitvenega upnika v razmerju do ločitvenih upnikov stečajnega dolžnika s priznanimi ločitvenimi pravicami na istih nepremičninah, ki jih je izločitveni upnik izločal iz stečajne mase, in po prodaji tudi pravočasno prijavil svojo obligacijsko terjatev, nato pa te svoje pravice uveljavljal v pravdi zoper stečajnega dolžnika (in ločitvenega upnika). Meni, da to v javnem interesu utemeljuje vsebinsko presojo Vrhovnega sodišča v tem konkretnem primeru ter opozarja, da je odločitev sodišč zmotna.

5. Vrhovno državno tožilstvo uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. Očita, da so kršitve podane, ker sodišče ni uporabilo oz. ni pravilno uporabilo pravil iz 362., 310., v zvezi s 300. in 301. členom ZFPPIPP, ter iz petega in sedmega odstavka 299. člena v zvezi z 22. členom ZFPPIPP, vse v njihovi procesni in materialnopravni vsebini, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost njegove odločitve. Kršitev procesne vsebine teh določb je prerasla tudi v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo z izpodbijanima sklepoma izločitvenemu upniku odvzeta možnost učinkovitega obravnavanja in uveljavljanja njegovih zahtevkov pred sodiščem proti stečajnemu dolžniku, ki je te zahtevke pogojno priznal, in proti ločitvenima upnikoma, ki sta te zahtevke prerekala.

6. Vrhovno državno tožilstvo meni, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru pričakovati odgovore na naslednja, za razvoj prava in sodne prakse pomembna vprašanja: ◦ Ali je denarni znesek (kupnina), dosežen s prodajo premoženja, ki ga je izločitveni upnik izločal iz stečajne mase, del stečajne mase? ◦ Ali se iz kupnine, dosežene s prodajo premoženja, ki ga je izločitveni upnik pred tem izločal iz stečajne mase, prednostno poplačajo ločitveni upniki, ki so pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pridobili prisilne in pogodbene zastavne pravice (hipoteke) na premoženju, ki je predmet izločitvene pravice, čeprav bi bile prisilno ustanovljene hipoteke po uradni dolžnosti izbrisane iz zemljiške knjige? ◦ Ali zahteva izločitvenega upnika za izplačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, na katerem je uveljavljal izločitveno pravico, pridobi naravo navadne, nezavarovane terjatve, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase skupaj s preostalimi navadnimi upniki? ◦ Ali je pravilno stališče sodišča v izpodbijanih sklepih, da je potrebno posebno razdelitveno maso, doseženo s prodajo premoženja, za katerega izločitveni upnik zatrjuje, da je njegov lastnik, razdeliti še pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izločitveni upnik uveljavlja svojo lastninsko pravico in pravico do poplačila iz kupnine za prodane nepremičnine, ki so bile izločane iz stečajne mase, ali pa takšno stališče pomeni obid odločbe Ustavnega sodišča RS U-l-44/18 in Vrhovnega sodišča RS II Ips 45/2018?

7. Ločitveni upnik A. d. o. o. je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril. Zatrjuje zmotnost trditve, da izpodbijana sklepa odstopata od navedene odločbe Ustavnega sodišča in sklepa Vrhovnega sodišča. Da je ta trditev zmotna, po njegovem mnenju potrjujejo že nadaljnji razlogi zahteve za varstvo zakonitosti, saj se navaja tudi, da odgovora na sporno vprašanje navedeni odločitvi ne ponujata. Upnik se ne strinja s trditvijo, da izpodbijana sklepa odstopata od prakse Višjega sodišča v Ljubljani. Po njegovem razumevanju iz prakse Višjega sodišča v Ljubljani ne izhaja, da je predmet odločanja v pravdnem postopku tudi prednost oziroma vrstni red poplačila upnikov. O tem, kateri upnik ima prednost pri poplačilu, se odloča po upnikovem mnenju v postopku delitve sredstev, ki so dosežena z unovčenjem posameznih predmetov stečajne mase. Meni, da dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti ni dopustno utemeljevati z neresničnim navajanjem vsebine že sprejetih odločitev sodišča. Opozarja na pomemben ekonomski interes Republike Slovenije, ki je bila izločitvena upnica, in nedopustnost njenega priviligiranega položaja, če bi imela z vsebinsko obravnavo zahteve za varstvo zakonitosti na voljo dodatno pravno sredstvo. Predlaga zato zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti. V odgovoru podrobno utemeljuje, zakaj so stališča zahteve za varstvo zakonitosti zmotna.

8. O zahtevi za varstvo zakonitosti se je izjavila stečajna upraviteljica. Pojasnjuje, da je predmetni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase izdelala po napotkih iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 25/2022 z dne 8. 3.2022 in zato upoštevala celotno kupnino, iztrženo za vse nepremičnine, ki so bile prodane kot del poslovne celote B. Dodaja, da je že izvedla poplačilo upnikov po končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 17. 5. 2022. 9. Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena, a ni utemeljena.

_K dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti_

10. Določba tretjega odstavka 385. člena ZPP se glasi: »Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena tega zakona.« Iz besedila navedene določbe sledi, da so možnosti za vsebinsko obravnavo zahteve za varstvo zakonitosti omejene in sicer z enakimi pogoji, kot jih ureja 367.a člen ZPP v pogledu dopustitve revizije. To pomeni, da se tudi zahteva za varstvo zakonitosti vsebinsko obravnava le, če je od te mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prim. prvi odstavek 367.a člen ZPP). Tako je ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča. 11. Četudi drži, da se v obravnavani zahtevi za varstvo zakonitosti na eni strani zatrjuje odstop od stališč, na drugi pa, da teh stališč v odločitvah Ustavnega in Vrhovnega sodišča ni, to samo zase ne utemelji nedovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti. Enako velja za očitke z vidika domnevnih nepravilnosti pri sklicevanju na stališča pritožbenega sodišča, od katerih naj bi odstopili sodišči v izpodbijanih sklepih. Upoštevati je treba, da zahteva za varstvo zakonitosti opozarja tudi na pomen odločitve Vrhovnega sodišča za razvoj prava skozi sodno prakso, kar se v 367.a členu ZPP izpostavlja kot kriterij, ki je pomemben za odločanje o dopustitvi revizije. Ta kriterij je v obravnavanem primeru izpolnjen. Vrhovno sodišče dodaja, da očitek priviligiranja Republike Slovenije kot domnevne izločitvene upnice ni utemeljen. Trditvi, da izpodbijana odločitev negativno prizadeva njen ekonomski interes in da možnost vsebinske obravnave zahteve za varstvo zakonitosti pomeni hkrati dostop do obravnave pred Vrhovnim sodiščem v stečajnem postopku, ki je sicer izključen, sami zase, četudi jima je treba pritrditi, ne utemeljita nedopustne neenake obravnave Vrhovnega državnega tožilstva pobudnikov v zadevah, ki izvirajo iz stečajnih postopkov.

_Izhodišča za vsebinsko presojo_

12. Urejanje položaja imetnika izločitvene pravice v stečajnem postopku v materialnopravnem in procesnem smislu pomeni izpolnjevanje zahtev, ki jih na zakonodajalca naslavlja pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave). V njen okvir se namreč umeščajo pravni položaji, ki jih varuje izločitvena pravica.1 Predmet urejanja stečajnega postopka so na drugi strani (med drugim) tudi položaji stečajnih upnikov, ki so si s pravočasno prijavo svoje terjatve do stečajnega dolžnika pridobili legitimacijo opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku in niso izločitveni upniki. Njihovi položaji so prav tako varovani v okviru pravice do zasebne lastnine.2 Vendar poplačilo dolga je dopusten razlog za (prisilni) poseg v položaj dolžnika, varovan s pravico do zasebne lastnine. Prisilna dejanja zaradi poplačila dolgov stečajnega dolžnika se smejo zato izvajati zoper premoženje stečajnega dolžnika. Stečajni postopek je v tem pogledu prisilna generalna izvršba.3 Zato so upoštevna stališča iz ustavnosodne presoje o varstvu položaja tretjega v izvršilnem postopku, ki mu grozi, da bo prenehala njegova pravica na stvari najkasneje s prodajo v izvršilnem postopku za poplačilo njemu tujega dolga.4 Ustavno sodišče je poudarilo, da ne more biti cilj izvršilnega postopka, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (ne iz premoženja dolžnika, ampak nekoga tretjega).5 Zgolj to, da dobi upnik poplačano svojo terjatev ne more biti ustavno dopusten razlog za poseg v pravico osebe, ki ni dolžnik.6

13. Pred očmi je treba imeti, da bi bila ogrožena integriteta stečajnega postopka, če bi zakon na primer zgolj zaradi zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov in/ali hitrosti stečajnega postopka opustil možnost učinkovitega uveljavljanja izločitvene pravice po začetku stečajnega postopka in tako dopuščal poplačila dolgov stečajnega dolžnika iz kupnine za premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Zakon mora zato vprašanja varstva izločitvene pravice nasloviti tako v vsebinskem kot procesnem smislu; zakonsko ureditev pa je treba razlagati v luči stališča, da to, da pride upnik do poplačila svoje terjatve, ne more biti sam po sebi dopusten razlog za poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik.

14. Posebno pozornost je treba nameniti morebitni koliziji med položajema ločitvenega upnika in izločitvenega upnika. V tem razmerju se lahko izpostavi okoliščina, da se tako izločitveni kot tudi ločitveni upnik opirata vsak na svojo pravico (pridobljeno pred začetkom stečajnega postopka) na istem predmetu – premoženju. Njuni kolidirajoči se ustavnopravno varovani premoženjski interesi so, poenostavljeno, zgoščeni v istem predmetu. Za trk te vrste je značilno, da gre praviloma za položaja zasebnega prava, ki sta oba varovana v okviru pravice do zasebne lastnine. Kolizijo se razrešuje z iskanjem pravičnega ravnovesja z metodo tehtanja med kolidirajočimi se interesi, varovanimi v okviru pravice do zasebne lastnine. To predpostavlja soočenje teh interesov in ovrednotenje z vidika tipičnih, doslej že izoblikovanih kriterijev in opredelitev ter upoštevanje posebnosti posameznega primera. Nosilca svoji pravici lahko uresničujeta z zoženim dometom na način, da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega omejujočega učinka na uresničevanje pravice drugega.7

15. Iz ustavnosodne presoje in sodne prakse izhaja, da je v izvršilnem postopku za razrešitev kolizije med interesi zunajknjižnega lastnika nepremičnine in imetnika terjatve s pridobljeno poplačilno pravico iz vrednosti te nepremičnine, pomemben odgovor na vprašanje, ali gre za prisilno hipoteko (tj. za zastavno pravico, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi; prim. drugi odstavek 170. člena ZIZ),8 ali za pogodbeno hipoteko, ki je bila pridobljena v dobri veri (pošteno) in v zaupanju v resničnost podatkov o zemljiškoknjižnem stanju določene nepremičnine.9 Le v drugem primeru iz razloga pomena zaupanja v podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiško knjigo, za varnost pravnega prometa, ni ustavnopravnih pomislekov zoper stališče, da poplačilna pravica hipotekarnega upnika učinkuje tudi zoper zunajknjižnega lastnika nepremičnine. V prvem primeru uživa v razmerju do upnika s prisilno hipoteko močnejše pravno varstvo zunajknjižni lastnik, ker to, da pride upnik do poplačila svoje terjatve, ne more biti sam po sebi dopusten razlog za poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik. Dobra vera upnika v trenutku vpisovanja neposlovnih – prisilnih hipotek glede izvenknjižnih okoliščin, povezanih z lastninskim stanjem nepremične, sama zase ni pomembna.10

16. Kompleksnost razmerij med dolžnikom in upniki v zaostrenih razmerah insolvence v stečajnem postopku zahteva tudi podrobno ureditev postopka. Hitrost stečajnega postopka, pa tudi čimprejšnja opredelitev obsega stečajne mase in s tem stvarne osnove za poplačilo stečajnih upnikov, so ključni gradniki stečajnega postopka. Zakonodajalec tako utemeljeno upošteva v vseh postopkih insolventnosti, torej tudi v stečajnem postopku, posebej poudarjeni načeli ekonomičnosti in hitrosti odločanja.11 Predmet urejanja utemeljuje na zakonski ravni načelo koncentracije v stečajnem postopku, posebnosti posameznih položajev lahko utemeljijo izjeme od tega načela. Načelo koncentracije naslavlja zahteve na vse tiste subjekte, ki morajo urejati svoja pravna razmerja, v katera trči začetek stečajnega postopka, v odnosu do stečajnega dolžnika. Na ta način se ustvarjajo pogoji za uveljavitev načela kontradiktornosti v stečajnem postopku.12 Omogoča se možnost izjave vsakemu udeležencu stečajnega postopka o navedbah in zahtevkih drugih udeležencev, ki so tema odločanja v stečajnem postopku13 in v zaostrenih pogojih insolvence soopredeljujejo položaj vsakega posameznega udeleženca.

17. ZFPPIPP ureja možnosti uveljavitve izločitvene pravice, pa tudi, kdaj izločitvena pravica preneha. Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-44/2018 proti prenehanju izločitvene pravice s prodajo njenega predmeta v stečajnem postopku ni ustavnopravnih pomislekov. Cilj pospešitve in povečanja učinkovitosti v posebnem primeru je namreč lahko ustavno dopusten cilj za poseg v pravico do zasebne lastnine, ker je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka. Iz te odločbe sledi tudi, da ob tem ni bil prezrt zahtevek izločitvenega upnika iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, ki daje po prodaji predmeta izločitvene pravice izločitvenemu upniku obligacijsko pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo.

_Okoliščine primera_

18. Zahteva za varstvo zakonitosti izvira stečajnega postopka, v katerem so bile prodane nepremičnine, ki so bile predmet domnevne izločitvene pravice upnice Republike Slovenije. Ta je zatrjevala, da je zunajknjižno na njih pridobila lastninsko pravico in da je že pred prodajo v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico, ki je bila prerekana; a tožbe ni vložila v roku iz 310. člena ZFPPIPP. Kasneje je vložila tožbo z lastninsko pravnim zahtevkom, o katerem potrditvah zahteve za varstvo zakonitosti še ni bilo pravnomočno odločeno v pravdnem postopku. Vendar se Vrhovno državno tožilstvo ne osredotoča na samo prodajo tu obravnavanega premoženja v stečajnem postopku in v zvezi s tem pravno pomembnim dejstvom ne podaja nobenih očitkov. To pomeni, da prodaja tu obravnavanih nepremičnin v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim sodiščem ni sporna. Vrhovno sodišče je odgovor na nanizana vprašanja zato zasnovalo, upoštevajoč, da prodaja teh nepremičnin ni sporna, in da je zaradi prodaje domnevna izločitvena upnica svojo domnevno izločitveno pravico s tem dejstvom izgubila (prim. peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Dodati je treba, da se mora Vrhovno sodišče v postopku v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti omejiti na razloge, navedene v njej (prvi odstavek 391. člen ZPP).

19. Domnevna (nekdanja) izločitvena upnica je v stečajnem postopku pravočasno prijavila tudi pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo. Tudi ta je bila prerekana. O njenem zahtevku iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP iz vložene tožbe do izdaje izpodbijanih sklepov o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ki zaobjema kupnino, doseženo s predmeti domnevne izločitvene pravice, še ni bilo pravnomočno odločeno.

20. Za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti je zato pomembna vsebina zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in s tem položaj domnevnega (nekdanjega) izločitvenega upnika v stečajnem postopku po prenehanju domnevne izločitvene pravice s prodajo njenega predmeta; pa tudi položaj ločitvenih upnikov s pravico do uveljavitve svojih s hipoteko zavarovanih terjatev iz kupnine, dosežene s prodajo prav tega predmeta, tj. nepremičnin.

_O zahtevku izločitvenega upnika iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP_

21. Stečajna masa zaobjema premoženje stečajnega dolžnika, kot to določa prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP. Izhajajoč iz vsebine izločitvene pravice (opredeljuje jo 22. člen ZFPPIPP), premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, ni premoženje stečajnega dolžnika in zato ne spada v stečajno maso. Taka razlaga je skladna z zahtevami varstva položaja izločitvenega upnika v stečajnem postopku, ki ga zaobjema pravica iz 33. člena Ustave.

22. V 2. točki drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP zakon opredeljuje, kaj vse spada v stečajno maso. Tako (med drugim) določa, da v stečajno maso spada „vse premoženje, ki je doseženo z unovčenjem stečajne mase.“ Iz besedila te določbe bi se dalo izpeljati, da z uspešno prodajo premoženja dosežena kupnina vselej že po sili zakona samega postane del unovčene stečajne mase. Ob takem razumevanju navedene določbe se kupnina avtomatično zlije z unovčeno stečajno maso tudi, kadar denarni znesek izvira iz prodaje premoženja, ki bi bilo (ob pravočasni uveljavitvi) predmet izločitvene pravice in kot tako ni bilo premoženje stečajnega dolžnika.

23. Vendar položaj izločitvenega upnika po prodaji premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, izrecno ureja ZFPPIPP in sicer na drugem mestu, v 299. členu; natančneje, gre za določbe petega, šestega in sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP.

24. Člen 299 ZFPPIPP se v celoti glasi: „(1) Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.

(2) Prijava izločitvene pravice mora vsebovati:

1. določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice,

2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.

(3) Za prijavo izločitvene pravice se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 60. člena ter 2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 297. člena tega zakona.

(4) Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, izločitvena pravica ne preneha.

(5) Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

(6) Izločitveni upnik nima pravice zahtevati povrnitve škode, ki jo je imel zaradi prenehanja izločitvene pravice po petem odstavku tega člena.

(7) V primeru iz četrtega odstavka tega člena izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka tega člena, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve.“

25. Iz besedila petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon za izločitvenega upnika po prodaji predmeta izločitvene pravice ustanavlja zahtevek, „da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja.“ To pravico mora uveljaviti v stečajnem postopku, kar stori s pravočasno prijavo. Ta vsebina je predmet urejanja v sedmem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Iz besedila navedene določbe izhaja še, da ureja prekluzivni rok za prijavo pravice do plačila denarnega zneska (tj. do objave načrta prve splošne razdelitve), saj določa, da z iztekom tega roka izločitveni upnik to pravico izgubi. ZFPPIPP v šestem odstavku izključuje možnost zahtevka za povrnitev škode, ki jo je imel izločitveni upnik zaradi prenehanja izločitvene pravice po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Iz besedila petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in konteksta navedene določbe je mogoče izpeljati, da pravica do denarnega zneska, doseženega s prodajo predmeta izločitvene pravice, lahko nastane le v položaju že začetega stečajnega postopka. To hkrati pomeni, da je ni mogoče umestiti med terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Upoštevaje besedilo 252. člena ZFPPIPP,14 in ker ZFPPIPP v pogledu navedene pravice izločitvenega upnika nima drugih določb, se nanjo učinki začetka stečajnega postopka ne raztezajo. Vsebina pravice do denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni združljiva s pojmoma tekočih in občasnih stroškov stečajnega postopka.

26. Glede na navedeno dometa določbe 2. točke drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP ni mogoče razlagati brez ozira na ureditev iz petega in naslednjih odstavkov 299. člena ZFPPIPP. V slednjih je urejen položaj izločitvenega upnika po prodaji predmeta izločitvene pravice. Navedene določbe je treba razlagati v luči stališča, da to, da pride upnik do poplačila svoje terjatve, ne more biti sam po sebi dopusten razlog za poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik. Prav zato ni mogoče spregledati, da je vsebina zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP opredeljena z dejstvom, da je denarni znesek, ki je predmet urejanja, dosežen s prodajo predmeta izločitvene pravice, ki ni spadal v stečajno maso. Pomembno je zato, da denarni znesek, dosežen s prodajo, stopa na mesto izgubljene izločitvene pravice. Odrekanje pomena okoliščini, da ta pravica korenini v izločitveni pravici, bi izničilo posebno naravo navedene obligacijske pravice izločitvenega upnika v kontekstu stečajnega postopka in s tem odločitev zakonodajalca, da ima izločitveni upnik v pogledu denarnega zneska, doseženega s prodajo predmeta izločitvene pravice, kot upravičenec do tega denarnega zneska v stečajnem postopku poseben položaj. Določba 2. točke drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP je ob povedanem splošne narave, peti odstavek 299. člena ZFPPIPP je v razmerju do nje specialen.

_Odgovor na prvo vprašanje_

27. Upoštevaje določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, postane denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, ki ga je zaobjemala izločitvena pravica, del unovčene stečajne mase: (1) ali po izteku roka iz sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če v tem roku izločitveni upnik pravice iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ni prijavil v stečajnem postopku; (2) ali po izteku roka za vložitev tožbe na ugotovitev prerekane prijave z navedeno vsebino;15 (3) ali kadar je po pravočasni vložitvi navedene tožbe s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da te pravice domnevni izločitveni upnik ni imel, ker ni imel izločitvene pravice.

28. Ta odgovor se dopolnjuje z odgovorom na tretje vprašanje. Odgovor na tretje vprašanje Vrhovno sodišče podaja za primer trka med zahtevkom nekdanjega izločitvenega upnika iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in pravicami ločitvenih upnikov v pogledu zneska, doseženega s prodajo nepremičnine, ki je bila predmet izločitvene pravice (glej 39. in nasl. točke obrazložitve tega sklepa).

29. Vrhovno sodišče dodaja še, da teorija v zvezi z zahtevkom iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP poudarja potrebo po smiselni uporabi drugega odstavka 362. člena ZFPPIPP, ker je treba rezervirati sredstva za poplačilo navedenega zahtevka.16 _O koliziji med zahtevkoma izločitvenega upnika in ločitvenega upnika do poplačila iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin_

30. Uveljavitev ločitvene pravice v stečajnem postopku, kadar ne gre za izjeme od načela koncentracije, predpostavlja pravočasno prijavo zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku (prim. prvi odstavek 298. člen ZFPPIPP), pa tudi razdelitev posamezne posebne razdelitvene mase, v okviru katere se priznane (ali ugotovljene) ločitvene pravice uresničijo. Učinkovitega uveljavljanja ločitvene pravice v stečajnem postopku ni mogoče razločiti od premoženja, na katerem ta poplačilna pravica obstoji, ker to premoženje konstituira ločitveno pravico samo (prim. 19. člen v zvezi z drugim odstavkom 225. člena ZFPPIPP). Zato ni izključen položaj, v katerem trčita pravici nekdanjega izločitvenega upnika in ločitvenega upnika, da se poplačata iz kupnine, dosežene s prodajo iste stvari.

31. Pravno pomembne okoliščine, ki so v dosedanji ustavnosodni presoji in sodni praksi v izvršilnem postopku pripomogle k razrešitvi kolizije med položajema tretjega, ki trdi, da določena nepremičnina ne pripada dolžniku, in upnikom, ki trdi, da je pridobil za uveljavitev svoje terjatve do dolžnika, pravico do poplačila iz zneska, doseženega s prodajo prav te nepremičnine, so naslednje. V izvršilnem postopku upnik terjatve, ki je pogodbeno hipoteko pridobil (pošteno) v dobri veri in v zaupanju v resničnost podatkov, vpisanih v zemljiški knjigi glede določene nepremičnine, uživa močnejše pravno varstvo, kot zunajknjižni lastnik te nepremičnine. Drugače je v razmerju med upnikom s prisilno hipoteko in zunajknjižnim lastnikom ali subjektom z lastninsko pravico v pričakovanju. Upnik s prisilno hipoteko v razmerju do njiju namreč ne uživa močnejšega pravnega varstva. Toda izhajajoč iz nadaljnjih stališč, bo zunajknjižni lastnik nepremičnine lahko deležen močnejšega pravnega varstva v izvršilnem postopku, če bo svojo pravico pravočasno zavaroval z ustreznimi pravnimi sredstvi (ugovor tretjega, odlog izvršbe). Pravice do samopomoči, se razume, nima.

32. Vendar, že je bilo obrazloženo, da ima nekdanji izločitveni upnik v stečajnem postopku tudi v pogledu denarnega zneska, doseženega s prodajo predmeta izločitvene pravice, kot upravičenec do tega denarnega zneska poseben položaj. To pa zato, ker ta denarni znesek stopa na mesto izgubljene izločitvene pravice. Toda na drugi strani ZFPPIPP z ureditvijo položaja ločitvenih upnikov (tako tistih s pogodbeno kot tistih s prisilno hipoteko) tem upnikom prav tako zagotavlja poseben položaj v pogledu možnosti za poplačilo njihovih terjatev iz kupnine za nepremičnine, na katerih so pridobili pravico do ločenega poplačila. To kolizijo mora Vrhovno sodišče razrešiti, da bo lahko odgovorilo na vprašanja, nanizana v zahtevi za varstvo zakonitosti.

33. Kriterij pravočasnosti uveljavljanja pravnih sredstev ima v stečajnem postopku poudarjen pomen. Že je bilo obrazloženo, da je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka.17 Na to zahtevo se navezujejo številne zahteve ZFPPIPP. Izločitveni upniki v tem pogledu niso izenačeni z drugimi stečajnimi upniki. Vendar položaj izločitvenih upnikov v stečajnem postopku ni absolutiziran in ni neodvisen od navedene zahteve, saj izločitvena pravica preneha, če se ne uveljavi pravočasno, tj. do prodaje stvari (prim. 299. člen ZFPPIPP in že navedeno odločbo Ustavnega sodišča U-I-44/18).

34. Tudi ob razreševanju tu obravnavane kolizije je treba imeti pred očmi, da je vrsta in višina zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka. To predpostavlja opredelitev imetnikov teh zahtevkov, njihove vrste in višine ter s tem njihovega položaja v razmerju do drugih upnikov, med njimi tudi domnevnih izločitvenih upnikov. Če domnevni izločitveni upnik zahtevke zoper zanj škodljive pravice ločitvenih upnikov naslovi šele po prenehanju domnevne izločitvene pravice, tj. hkrati z zahtevkom iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, je to omejujoče za uresničevanje pravic ločitvenih upnikov v že pridobljenem posebnem položaju. Poleg tega bi se na ta način znova odprlo razpravljanje o vrsti in višini zahtevkov ločitvenih upnikov v stečajnem postopku in s tem spodkopalo delno že konstituirane pogoje za izvedbo stečajnega postopka. Upoštevati je treba nadalje, da zaostreni pogoji insolvence zahtevajo kontinuirano opravljanje procesnih dejanj in da je prodaja premoženja zaradi poplačila upnikov stečajnega dolžnika eno izmed ključnih in najbolj običajnih opravil v stečajnem postopku. To soopredeljuje položaj domnevnega izločitvenega upnika. Tudi nanj se v luči navedenega na zakonski ravni naslavlja zahteva, ki z vidika Ustave ni sporna, da v stečajnem postopku pravočasno poskrbi za svoj položaj. Izločitveni upnik - zunajknjižni lastnik nepremičnine mora v stečajnem postopku računati ne le z možnostjo, da bo zaradi svoje neaktivnosti lahko izgubil svojo zunajknjižno lastninsko pravico, temveč tudi z možnostjo obstoja zanj škodljivih ločitvenih pravic na nepremičninah, ki so vknjižene na ime stečajnega dolžnika zaradi zavarovanja terjatev do slednjega. V zaostrenih pogojih insolvence, ki običajno intenzivno in negativno prizadeva mnoge subjekte, se ne zdi pretirano pričakovanje, da zanj škodljivim ločitvenim pravicam oporeka pred prenehanjem njegove domnevne izločitvene pravice. Če ugovorov v navedeni smeri dotlej ni podal in tako ni uspel omajati obstoja zanj škodljivih pravic ločitvenih upnikov, njegov posebni položaj v pogledu zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ne pretehta nad posebnim položajem, ki ga v stečajnem postopku uživajo upniki s priznanimi (ali ugotovljenimi) ločitvenimi pravicami. Vrhovno sodišče glede na navedeno ni našlo razloga za ugodnejši položaj nekdanjega izločitvenega upnika v tem razmerju. To, da ima nekdanji izločitveni upnik v stečajnem postopku poseben položaj v pogledu kupnine, dosežene s prodajo predmeta izločitvene pravice, v navedenem razmerju ne more imeti odločilnega pomena.

_Odgovor na drugo vprašanje iz zahteve za varstvo zakonitosti_

35. Glede na navedeno uživajo vsi ločitveni upniki (tako tisti, ki so pridobili hipoteko v zaupanju v resničnost podatkov glede določene nepremičnine v zemljiški knjigi, kot tisti s prisilno hipoteko), katerih pravice so bile v stečajnem postopku priznane18 (ali v pravdnem postopku po prerekanju ugotovljene), močnejše pravno varstvo kot nekdanji izločitveni upnik, ki do izgube izločitvene pravice zaradi prodaje nepremičnin (tj. predmeta izločitvene pravice), tem pravicam ni oporekal in ni uspel omajati obstoja zanj škodljivih ločitvenih pravic. Odgovor na tisti del drugega vprašanja iz zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanaša na položaj ločitvenih upnikov v pogledu prednostnega poplačila iz kupnine, dosežene s prodajo predmeta domnevne izločitvene pravice, je zato pritrdilen.

36. V zvezi z drugimi okoliščinami, ki jih to vprašanje izpostavlja, je treba pojasniti naslednje. Prvič. To, da je izločitveni upnik pred prodajo izločal premoženje, na katerem so ločitveni upniki pridobili pogodbene in prisilne hipoteke, samo zase ne more biti pomembno, ker izločitvena pravica, kot je bilo že obrazloženo, s prodajo njenega predmeta v stečajnem postopku preneha. Drugič. Zadnji del vprašanja (tj. besedilo »[...], čeprav bi bile prisilno ustanovljene hipoteke po uradni dolžnosti izbrisane iz zemljiške knjige?«) je ostal v razlogih zahteve nepojasnjen. Če ima zahteva za varstvo zakonitosti v mislih morda položaj tretjega v izvršilnem postopku po uspešnem uveljavljanju ugovora, ki preprečuje izvršbo, je treba pojasniti, da ta položaj glede na navedeno ni primerljiv s položajem domnevnega izločitvenega upnika v tu obravnavanem položaju v stečajnem postopku.

_Odgovor na četrto vprašanje iz zahteve za varstvo zakonitosti_

37. Odgovor na četrto vprašanje, zastavljeno v zahtevi za varstvo zakonitosti, je prav tako pritrdilen. Upoštevati je treba, da uživajo vsi ločitveni upniki, katerih posebnega položaja domnevni izločitveni upnik ni omajal do izgube domnevne ločitvene pravice, močnejše pravno varstvo, kot ga ima nekdanji izločitveni upnik v pogledu zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Zato sme stečajno sodišče razdeliti denarni znesek, dosežen s prodajo, navedenim ločitvenim upnikom, čeprav še ni zaključen pravdni postopek, v katerem nekdanji domnevni izločitveni upnik po prerekanju uveljavlja pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo. Slednji pride na vrsto glede poplačila njegovega zahtevka iz denarnega zneska, doseženega s prodajo, za njimi. Morebitnih kršitev s tem v zvezi zahteva za varstvo zakonitosti na izpodbijana sklepa ne naslavlja.

38. Sodišči v izpodbijanih sklepih nista obšli niti odločbe Ustavnega sodišč U-I-44/18 niti sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 45/2018. Nobena od navedenih odločitev se ne dotika tu obravnavane kolizije. To, da upnica v pravdnem postopku uveljavlja tudi lastninsko pravico (kar se tudi izpostavlja v četrtem vprašanju), samo zase, kot je bilo že obrazloženo, ne more biti več pomembno.

_Odgovor na tretje vprašanje iz zahteve za varstvo zakonitosti_

39. Izpodbijana sklepa ne temeljita na stališču, da ima zahtevek iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP naravo navadne nezavarovane terjatve, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase. Vendar odgovor na tretje vprašanje dopolnjuje odgovor na prvo vprašanje za primer trka med zahtevkom nekdanjega izločitvenega upnika iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in pravicami ločitvenih upnikov v pogledu zneska, doseženega s prodajo nepremičnine, ki je bila predmet izločitvene pravice.

40. Kadar so iz zneska, doseženega s prodajo nepremičnine, ki je bila predmet izločitvene pravice, poplačani ločitveni upniki (in ne nekdanji izločitveni upnik), to predpostavlja, da je ta znesek postal del unovčene stečajne mase, natančneje del posamezne posebne razdelitvene mase. To pomeni, da v tem položaju pride do zlitja tega zneska s posamezno posebno razdelitveno maso. Tak je učinek prednosti ločitvenih upnikov v razmerju do zahtevka nekdanjega izločitvenega upnika iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP; ne glede, ali je odgovor na vprašanje obstoja tega zahtevka že poznan, ali še ni poznan zaradi še nezaključenega pravdnega postopka o tožbi po prerekanju prijave tega zahtevka. To na drugi strani izključuje možnost realizacije tega zahtevka, ker je bil znesek, dosežen s prodajo nepremičnine, porabljen za drug namen. Razdelitev tega zneska imetnikom pogodbenih in prisilnih hipotek pomeni, da je nekdanji izločitveni upnik jamčil s svojim premoženjem (tj. s tem zneskom – peti odstavek 299. člena ZFPPIPP) za poplačilo njemu tujega dolga. S poplačilom ločitvenih upnikov iz zneska, doseženega s prodajo nepremičnine, ki je bila predmet izločitvene pravice, se vzpostavi po vsebini drugačno pravno razmerje nekdanjega izločitvenega upnika do stečajnega dolžnika, kot je tisto, ki ga vzpostavlja zahtevek iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Nekdanji izločitveni upnik pridobi s tem v stečajnem postopku položaj upnika navadne nezavarovane terjatve, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase, tako kot se poplačajo nezavarovani deli terjatve, če posebna razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo zavarovane terjatve (prim. sedmi odstavek 371. člena ZFPPIPP). Drugačno stališče bi onemogočilo uveljavitev pravnega varstva nekdanjemu izločitvenemu upniku iz razmerja do stečajnega dolžnika po poplačilu ločitvenih upnikov iz zneska, doseženega s prodajo nepremičnine, ki je bila predmet izločitvene pravice.

41. Odgovor na tretje vprašanje se glasi: kadar je bila pravica do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP pravočasno prijavljena (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP) in ni bila prerekana (ali je bila prerekana in je bila ugotovljena v pravočasno sproženem pravdnem postopku), vendar so bili ločitveni upniki iz tega zneska (prednostno) poplačani, ima nekdanji izločitveni upnik do stečajnega dolžnika (le še) navadno nezavarovano terjatev, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase.

_Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti_

42. Glede na navedeno v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve določb postopka in ZFPPIPP niso podane. Vrhovno sodišče v zvezi z očitkom kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ki se v stečajnem postopku smiselno in subsidiarno uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP) pojasnjuje naslednje.

43. Tudi na izločitvenega upnika se naslavlja zahteva, da v stečajnem postopku pravočasno poskrbi za svoj položaj, ki z vidika prenehanja izločitvene pravice ustavnopravno ni sporna. S tem v zvezi je treba opozoriti, da iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je Republika Slovenija (domnevna izločitvena upnica) v stečajnem postopku sodelovala na podlagi prijav drugih svojih terjatev (glej op. št. 7 tega sklepa). To pomeni, da je imela položaj stečajne upnice in tako izrecno zagotovljeno procesno možnost prerekati prijave zanjo škodljivih ločitvenih pravic pred prenehanjem njene domnevne izločitvene pravice ter s tem možnost ugovarjati tudi okoliščinam nastanka zanjo spornih ločitvenih pravic. Zahteva za varstvo zakonitosti ne navaja, da bi bilo domnevni izločitveni upnici to morda v stečajnem postopku preprečeno. Ne drži zato očitek, da je bila z izpodbijanima sklepoma domnevni izločitveni upnici odvzeta možnost obravnavanja njenih zahtevkov zoper zanjo škodljive ločitvene pravice pred sodiščem.

44. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti (378. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP, ki se v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporabljata na podlagi 121. člena ZFPPIPP).

45. Po določbi 129. člena ZFPPIPP mora vsak upnik pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Zato Vrhovno sodišče ni moglo slediti predlogu upnika, naj se Vrhovnemu državnemu tožilstvu naloži plačilo njegovih stroškov za odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti.

1 Glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-44/18 z dne 7. 11. 2019. 2 Prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča U-I-307/11 z dne 1. 12. 2011. 3 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-949/12 z dne 10. 10. 2013. 4 V zvezi s temi stališči prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča U-I-189/21 z dne 26. 5. 2022. 5 Glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-110/03, Up 631/03 z dne 14. 4. 2005. 6 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-128/03 z dne 27. 5. 2005. 7 Prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča Up-9/16 z dne 27. 6. 2017. Ta odločba razrešuje trk med položajem lastninske pravice v pričakovanju in pozneje pridobljeno prisilno hipoteko. 8 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-128/03. 9 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-128/03 in sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 82/2001 z dne 14. 6. 2001. 10 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 132/2009 z dne 12. 7. 2012. O močnejšem pravnem varstvu lastnika v pričakovanju v razmerju do pozneje pridobljene prisilne hipoteke glej odločbo Ustavnega sodišča Up-6/16 in sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012. 11 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-769/16, U-I-81/17 z dne 12. 7. 2018. 12 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 14/2022 z dne 15. 2. 2023. 13 Prav tam. 14 252. člen ZFPPIPP se glasi: „Pravne posledice začetka stečajnega postopka, določene v pododdelku 5.3.2 tega zakona, nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.“ 15 Ob smiselni uporabi četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP. Prim. N. Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, razdelek 10.10.3.1. in R. Vrenčur, Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku, Sodobno insolvenčno pravo, 2022, str. 8 do 21. 16 N. Plavšak, nav. delo, prav tam. R. Vrenčur, nav. delo. 17 Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-44/18. 18 Kadar so bile ločitvene pravice, utemeljene na prisilni hipoteki, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, pravočasno prijavljene v stečajnem postopku, je za prisilne hipoteke, ki se poplačujejo v stečajnem postopku (prvi in četrti odstavek 280. člena ZFPPIPP), upošteven drugi odstavek 280. člena ZFPPIPP, ki v 2. alineji 1. točke določa, da izvršilno sodišče odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe in zavarovanja.