Jedro

Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, ki je povzelo stališča teorije in tudi sodne prakse, da je pravni položaj izločitvenega upnika varovan v razmerju do imetnikov prisilnih hipotek le v primeru konkurence med zunaj knjižno priznano izločitveno pravico (lastininsko pravico) na nepremičnini in prisilno hipoteko, ne pa v primeru med priznano obligacijsko pravico do nadomestnega denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in prisilno hipoteko.

To pomeni, da bo lahko pritožnica (če ji bo v pravdi priznano poplačilno upravičenje po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP), zahtevala le plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, ki bo ostalo po poplačilu hipotekarnih upnikov (imetnikov poslovnih in neposlovnih hipotek).

Izrek

Pritožba upnice Republika Slovenija se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor (PD 4357) upnice Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, Ljubljana, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z dne 21. 3. 2022 (I. točka izreka sklepa). Odločilo še je, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 17. 5. 2022 (PD 4392), ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo sklepa (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper takšen sklep se je pritožila (PD 4413) Republika Slovenija iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Vložila je tudi ugovor zoper končni načrt CVIII. razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 17. 5. 2022. 3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedla, da meni, da je pritožba neutemeljena in predlaga, da jo sodišče druge stopnje zavrne in potrdi izpodbijani sklep in načrt. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče o razdelitvi te posebne razdelitvene mase odloča že drugič, saj je ob prvem odločanju o razdelitvi posebne razdelitvene mase (PD 4320) po pritožbi upnikov A. d. o. o. in B. d. o. o. s sklepom Cst 25/2022 z dne 8. 3. 2022 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo ugovoru upnikov z dne 2. 11. 2021 (PD 4274 in PD 4278) in zavrnilo končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 21. 11. 2021 (PD 4313).

6. V nadaljnjem teku postopka je stečajna upraviteljica pripravila novi končni načrt razdelitve posebne mase z dne 17. 5. 2022 ( p.d. 4392), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. V tem načrtu je upraviteljica sledila napotkom višjega sodišča v sklepu Cst 25/2022 in sodišče prve stopnje je na njegovi podlagi izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tudi zavrnilo ugovor (PD 4357) upnice Republike Slovenije. Zoper njega se je pritožila upnica Republika Slovenija.

7. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni podalo vsebinskih razlogov za svojo odločitev, ko se je sklicevalo na zadevo Cst 25/2022, v kateri je višje sodišče prvič odločalo o sporni razdelitvi. Sodišče prve stopnje je namreč podalo obsežne ter poglobljene razloge. Seveda se je pri tem sklicevalo tudi na odločitev višjega sodišča, kar pa ne pomeni, da je odločba neobrazložena ter tako kršena pravica do sodnega varstva (23. člena Ustave RS) in pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).

8. Pritožnica navaja, da je kot upnica v postopku prijavila izločitveno pravico na nepremičninah, ki jih je stečajna upraviteljica navedla v 7. koloni tabele, ki je priloga načrta razdelitve posebne mase (CVIII. načrt delitev), kateremu ugovarja. Upraviteljica je upnici izločitveno pravico priznala, prerekal pa jo je drug upnik. Upnica ni vložila tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice v roku, ki je zakonsko določen. Kasneje je vložila lastninsko tožbo na Okrožno sodišče v Celju (Opr. št zadeve: P 713/2018), s katero smiselno vsebinsko zahteva ugotovitev, da so nepremičnine, ki so bile predmet izločitvene pravice, njena lastnina. Pravdni postopek v času odločanja stečajnega sodišča prve stopnje še ni bil končan. Za upnico v tej zadevi ni sporno, da so bile nepremičnine, na katerih je prijavila izločitveno pravico, že prodane v stečajnem postopku in je kupnina položena na fiduciarni račun. Upnica je zato v omenjeni pravdi postavila tožbeni zahtevek v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP, torej zahtevek za plačilo prejete kupnine. Navajala je, da je sodišče druge stopnje v zadevi Cst 25/2022, ko je upraviteljici naložilo, da mora pri načrtu razdelitve upoštevati celotno kupnino in ne sme zadržati zneska za morebitno prisojeno kupnino na spornih nepremičninah, negiralo odločitve Ustavnega (U-I 44/18) in Vrhovnega sodišča (II Ips 45/2018) ter s tem povzročilo neenakost med izločitvenimi upniki in s tem kršilo 33. člen Ustave RS. Meni, da ima lastninska pravica vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico.

9. Ustavno sodišče je v zadevi U-I 44/18 navedlo, da v _primeru, ko upnik ne vloži tožbe na ugotovitev prerekane izločitvene pravice (tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP) ali ne vloži predloga za nadaljevanje postopka v zakonsko predvidenem roku enega meseca (tretji odstavek 311. člena ZFPPIPP), izločitvena pravica preneha šele, ko upravitelj v skladu z zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice (prva alineja 3. točke izreka). Tudi v tem primeru izločitveni upnik seveda ohrani obligacijsko upravičenje na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP._ Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da so dejanske okoliščine primera drugačne, kot tiste iz citirane zadeve Ustavnega sodišča (in tudi iz zadeve VSRS II Ips 45/2018). Pritožnici namreč niti sodišče niti upravitelj ne oporeka poplačilne pravice iz spornih nepremičnin, če bo ta ugotovljena v pravdnem postopku. Seveda pa konkurira s plačilom ločitvenih upnikov, o katerih v citirani ustavni odločbi (in odločbi VSRS) ni govora. Tako ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo poseglo v uresničevanje ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in neenako obravnavalo izločitvene upnike.

10. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je upraviteljica načrt 58. razdelitve posebne razdelitvene mase pripravila v skladu z navodili višjega sodišča v sklepu Cst 25/2022 z dne 8. 3. 2022. Temu stališču se pridružuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile terjatve in ločitvene pravice ločitvenih upnikov (tako tiste, ki so bile pridobljene na poslovni podlagi, kot tudi tiste, ki so bile pridobljene na neposlovni podlagi) pravnomočno ugotovljene. V času preizkusa terjatev jim ni nihče ugovarjal (niti terjatvam niti ločitvenim pravicam na spornih nepremičninah), tega ni storila niti pritožnica. Terjatve in ločitvene pravice na nepremičninah v zatrjevani lasti pritožnice so tako pravnomočno ugotovljene.1 Tako ni mogoče slediti argumentaciji pritožnice, ko navaja, da poplačilna pravica ločitvenega upnika ni nastala, saj naj bi nastala na nepremičnini, ki je v lasti pritožnice. Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, ki je povzelo stališča teorije2 in tudi sodne prakse,3 da je pravni položaj izločitvenega upnika varovan v razmerju do imetnikov prisilnih hipotek le v primeru konkurence med zunaj knjižno priznano izločitveno pravico (lastininsko pravico) na nepremičnini in prisilno hipoteko, ne pa v primeru med priznano obligacijsko pravico do nadomestnega denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in prisilno hipoteko. Prisilna hipoteka je tista, ki je nastala na podlagi izvršilnih sodnih postopkov. Zaradi zamude pri vložitvi tožbe na ugotovitev izločitvene pravice je upnici prenehala izločitvena pravica ter s tem njeno stvarno pravno upravičenje (torej lastninska pravica kot stvarna pravica) in je na njeno mesto vstopila obligacijska terjatev, ki ima lastnosti nezavarovane terjatve. Nezavarovana terjatev pa ne more konkurirati prisilni hipoteki, kot stvarni pravici, torej priznani ločitveni pravici na premoženju. To pomeni, da bo lahko pritožnica (če ji bo v pravdi priznano poplačilno upravičenje po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP), zahtevala le plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, ki bo ostalo po poplačilu hipotekarnih upnikov (imetnikov poslovnih in neposlovnih hipotek).4

12. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da imajo prednostno poplačilo iz posebne razdelitvene mase, ki je bila pridobljena s prodajo tega premoženja, imetniki pravno poslovnih in prisilnih hipotek, ki so bile v končnem seznamu terjatev priznane, za njimi pa ima poplačilno pravico imetnik obligacijske terjatve do nadomestka denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, ki ni zavarovana terjatev.

13. Pritožbene navedbe, da je stališče sodišča prve stopnje, da obstoj hipotek ločitvenih upnikov in njihove pravice do plačila iz tuje stvari, pomeni, da bi bile v primeru priznanja izločitvene pravice nepremičnine še vedno obremenjene s hipotekami ločitvenih upnikov in bi ločitveni upniki lahko terjali poplačilo, spremenjen pa bi bil le naslovnik zahtevka, napačno, ker ga ni ocenjevalo tudi s stališča izločitvenega upnika in da naj bi bilo takšno stališče sodišča populistično in pristransko, niso pravno vzdržne. Gre namreč za osnove stvarnega prava, kjer vpisane hipoteke na nepremičnini tudi ob zamenjavi lastnika ostanejo in se upnik iz njih poplača, tudi če se zamenja njihov lastnik. Tako ni jasno, kaj želi pritožnica povedati z očitkom populističnega odločanja sodišča. 14. Pritožbeno sodišče sledi trditvam pritožnice v delu, ko ta navede, da iz odločb Ustavnega sodišča (Up 28/2003 in Up 438/2004) ter odločb Vrhovnega sodišča (II Ips 60/2014 in 132/2009) izhaja, da dobra vera upnika glede izven knjižnih okoliščin, povezanih z lastninskim stanjem nepremičnine v trenutku vpisovanja neposlovnih prisilnih hipotek ni pomembna in da ima nevpisana lastninska pravica prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico (npr. na podlagi izvršilnega postopka). Vendar pa gre v tem primeru za drugačno situacijo, kot je bila v primerih, ki jih je obravnavalo Ustavno oziroma Vrhovno sodišče. V tem primeru je bila namreč tako poslovno pridobljena hipoteka na spornih nepremičninah kot prisilno pridobljena hipoteka na spornih nepremičninah upnikov A. d. o. o., B. d. o. o. in C. d. o. o. pridobljena na podlagi sklepov izvršilnega sodišča, vendar pa jim ob prijavi terjatev in ločitvenih pravic nihče ni ugovarjal (niti pritožnica kot zatrjevana lastnica spornih nepremičnin) in so bile terjatve in ločitvene pravice na podlagi neposlovne zastavne pravice v sklepu o preizkusu terjatev priznane, zato gre za njihovo drugačno naravo kot v primerih, ki jih navaja Ustavno in Vrhovno sodišče, saj imajo sedaj naravo pravnomočno priznane stvarnopravne pravice. Na drugi strani pa je pritožnica izgubila izločitveno pravico na nepremičninah, ki je izhajala iz njenega zatrjevanega stvarnopravnega upravičenja kot lastnice in je s tem, ko ni pravočasno vložila tožbe na ugotovitev svoje izločitvene pravice, le to izgubila in na njeno mesto je vstopilo obligacijsko upravičenje do nadomestnega denarnega zneska. Glede na to je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je opravilo razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 17. 5. 2022, kot ga je predlagala upraviteljica, saj se je položaj pritožnice spremenil iz stvarnopravnega v obligacijskega, natančneje upnika terjatve, ki ni zavarovana.

15. Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 V tem se tudi bistveno razlikuje dejanska situacija od zadev Cst 365/2012, Cst 389/2019 in Cst 414/2018, na katere se sklicuje pritožnica, saj tam niso bile priznane ločitvene pravice na lastnini, za katere je bila zatrjevana izločitvena pravica. 2 dr. Renato Vrenčur, Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku, Zbornik sodobno insolvenčno pravo, 2022, Tax-Fin-lex, stran 9 in nasl. 3 Sodba Višjega sodišča v Celju, VSC Cpg 101/2017 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, VSL I Cpg 253/2016. 4 Glej dr. Renato Vrenčur, Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku, Zbornik sodobno insolvenčno pravo, 2022, Tax-Fin-lex, stran 10.