Jedro

Pripoznava zahtevka ni neposredno učinkujoča procesna dispozicija, saj sodišče v primeru pripoznave izda posebno sodbo.

Vsaj pred vročitvijo sodbe na podlagi pripoznave v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja pogodbe, katerih učinki so že nastopili (torej delavka ni bila več v delovnem razmerju pri istem delodajalcu), delodajalec ne more enostransko zahtevati od delavke, da se odzove njegovemu pozivu na delo, in ji zato, ker se temu pozivu ni odzvala, očitati neupravičenih izostankov, kar naj bi predstavljalo razlog za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 23. 4. 2007, za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč ji še traja, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, obračunom davkov in prispevkov ter povrnitvijo stroškov postopka.

Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka tožnici dne 7. 3. 2007 izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dnem 16. 3. 2007. Tožnica je zoper ta sklep uveljavljala sodno varstvo in predlagala, da sodišče razsodi, da je ta odpoved nezakonita, da se ugotovi, da ji ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, temveč ji še vedno traja kot delovno razmerje za nedoločen čas, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji izplačati plačo ter druge prejemke iz delovnega razmerja (zadeva Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelek na Ptuju, Pd 26/2007). Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 3. 4. 2007, ki je bil pooblaščencu tožnice vročen dne 17. 4. 2007, pripoznala zahtevek, razen glede zakonskih zamudnih obresti od še ne zapadlega zneska plače. Sodišče je sodbo na podlagi pripoznave izdalo dne 23. 4. 2007. Ne glede na ta sodni postopek je tožena stranka tožnico že z dopisom z dne 2. 4. 2007 seznanila s tem, da pripoznava njen zahtevek, navedla, da je v delovnem razmerju za nedoločen čas in da od 19. 3. 2007 ne prihaja na delo, kar naj bi predstavljalo kršitev pogodbene obveznosti, ter jo pozvala naj po prejemu dopisa pride na delo. Podoben dopis s priloženo vlogo pripoznavi je sledil še 6. 4. 2007. Ker se tudi tokrat tožnica ni odzvala pozivu na delo, je tožena stranka dne 16. 4. 2007 izdala „pisno opozorilo in seznanitev z razlogi za odpoved“ ter ji nato dne 23. 4. 2007 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga – ker je neupravičeno izostala z dela od 17. 4. 2007 dalje. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožnica s tem, ko takrat ni prišla na delo, kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, to pa predstavlja resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 3. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002).

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 4. 2007, ugotovilo, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč ji še traja, tožena stranka pa jo je dolžna pozvati na delo, za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati plačo ter druge prejemke iz delovnega razmerja, od teh odvesti davke in prispevke, tožnici izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila ter ji povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje ter pritožbene stroške.

Obrazložilo je, da zaradi dvostranske narave pogodbe o zaposlitvi ni mogoče, da bi delodajalec po odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (oziroma obvestilu o prenehanju zaradi poteka delovnega razmerja za določen čas) to odpoved ali obvestilo enostransko preklical s pripoznavo in s tem dosegel, da odpoved ne velja oziroma, da že s pripoznavo pride do transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Tak učinek lahko nastopi šele na podlagi (oblikovalne) pravnomočne sodne odločbe oziroma sklenjene sodne poravnave. Glede na določbo četrtega odstavka 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) pripoznave v zvezi s pravnimi učinki na obstoj delovnega razmerja ni mogoče enačiti s pravnomočno sodno odločbo, izdano na podlagi pripoznave. Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek v prvem sporu pripoznala v odgovoru z dne 2. 4. 2007, sodišče prve stopnje pa je sodbo na podlagi pripoznave izdalo 23. 4. 2007 (ta je postala pravnomočna 18. 5. 2007), bi lahko tožena stranka tožnico pozvala na delo šele po pravnomočnosti te sodbe. Če se tožnica ne bi odzvala pozivu na delo, bi bilo mogoče šele takrat govoriti o kršitvi pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja kot podlagi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo 23. 4. 2007 - zaradi izostanka z dela od 17. 4. 2007, torej še v času trajanja individualnega delovnega spora glede obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja; to pa je v času, ko delavec nima pravic niti obveznosti iz delovnega razmerja do delodajalca.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri se sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka ter 3. in 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na zmotno uporabo materialnega prava. V kolikor bi držalo stališče sodišča druge stopnje, da na podlagi pripoznave v prvem sporu še ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje med strankama, bi to pomenilo, da tožnica nima pravnega interesa za vložitev te tožbe in bi jo moralo sodišče zavreči. Tožnica bi po prejemu sodbe v zadevi Pd 26/2007 morala zahtevati izvršitev te odločbe v skladu z 230. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 in nadalj.), če je menila, da je tožena stranka ni veljavno pozvala na delo. Možnost za izvršbo je imela, vendar tega ni storila. Zato tudi nima pravnega interesa za vložitev tožbe v tej zadevi in bi jo moralo sodišče zavreči. Če pritrdimo stališču, da je bilo pogodbo o zaposlitvi mogoče tožnici veljavno odpovedati šele po pravnomočnosti sodbe v zadevi Pd 26/2007 (ker je bilo šele takrat ponovno vzpostavljeno pogodbeno razmerje med strankama), je treba ugotoviti tudi, da je kakršnakoli odpoved pred pravnomočnostjo sodbe brezpredmetna, saj ni mogoče odpovedati razmerja, ki ga ni. Sicer pa tožena stranka meni, da je stališče, po katerem lahko dolžnik veljavno izpolni obveznost šele po pravnomočnosti sodbe, neživljenjsko. Tožnica je imela možnost vrnitve na delo in delati. V kolikor bi to želela, ni najti razumnega razloga, da se ni javila na delo po tem, ko je tožena stranka njen zahtevek pripoznala. Gre za zlorabo pravic s strani toženke (pravilno tožnice), ki je dopustovala „na račun tožnika“ (pravilno tožene stranke). Res je, da je možno pripoznavo preklicati do izdaje sodbe, vendar tožena stranka ni le pripoznala zahtevka, temveč je podala tudi zavezujočo ponudbo - s tem, ko je tožnico pozvala na delo in ji ponudila sklenitev pogodbe za nedoločen čas. S tem je izrazila nedvomno voljo za nadaljevanje pogodbenega razmerja. Izpolnitev obveznosti pred pravnomočnostjo sodbe ima za pravno posledico prenehanje obveznosti, tudi če je obveznost izpolnjena v času, ko dolžnik tega ne more več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Če je namreč dolžnik izpolnil obveznost v času, ko tega ni mogel več uveljavljati v postopku, ima v morebitnem izvršilnem postopku možnost ugovora, da je obveznost izpolnil, kar pomeni, da je terjatev ugasnila in da je to razlog za zavrnitev izvršilnega predloga (8. točka 55. člena ZIZ).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP je zgolj navržen in neobrazložen. Enako velja za očitek kršitev iz 3. in 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožena stranka v nadaljevanju ne obrazloži, v čem naj bi bilo v tej zadevi odločeno o sporu, ki sploh ne spada v sodno pristojnost (3. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), oziroma naj bi bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Teh revizijskih očitkov zato revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

7. Tudi sicer nadaljnje revizijske navedbe o tem, da je imela tožnica možnost zahtevati izvršitev sodbe v zadevi Pd 26/2007, pa tega ni storila, da zato nima pravnega interesa za vložitev te tožbe, itd., nimajo nobene povezave z navedenimi očitki bistvenih kršitev določb postopka, te navedbe pa so tudi neutemeljene. Že zato, ker je pred pravnomočnostjo sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 26/2007 (s katero je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2007, ugotovljen obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas, ter je bilo toženi stranki naloženo, da tožnico pozove na delo in ji izplača prejemke iz delovnega razmerja) prišlo do ponovne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 4. 2007 in spora o zakonitosti te odpovedi. Če tožnica te odpovedi ne bi izpodbijala v postopku pred sodiščem, bi postala pravnomočna, tožena stranka pa kljub prejšnji pravnomočni sodbi z dne 23. 4. 2007 (pravnomočnost je bila ugotovljena z dnem 18. 5. 2007) tožnice ne bi bila dolžna pozvati in vrniti na delo zaradi učinkov ponovne in kasnejše odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ki jo je tožena stranka podala še pred pravnomočnostjo odločitve v prejšnjem sodnem sporu, prav na dan izdaje te sodbe, vendar še pred njeno vročitvijo strankam. Tudi tožničina izvršba ne bi bila uspešna. Tožnica je z namenom reintegracije k delodajalcu morala vložiti novo tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti naslednje (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 4. 2007 in reintegracijo.

8. Pogodba o zaposlitvi temelji na soglasju volje strank. Delodajalec je vezan na enostransko podano odpoved, tako da lahko stranki odstranita učinke enostranske odpovedi le sporazumno (glej zadevi VIII Ips 151/2006 in VIII Ips 242/2006). Kadar je o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že sprožen spor pred sodiščem, pa stranki to lahko storita ob hkratnem upoštevanju veljavnih postopkovnih določb, sicer mora sodišče v skladu z 2. členom ZPP o vloženi tožbi oziroma zahtevku odločiti. Ker gre za spor o zakonitosti odpovedi, zgolj preklic odpovedi s strani delodajalca ne pomeni izpolnitve tožbenega zahtevka. Glede na določbe ZPP, ki jih je v takšnem primeru treba tudi upoštevati, se lahko spor konča na podlagi pripoznave zahtevka s strani delodajalca ali na podlagi sklenjene sodne poravnave (316. in 360. člen ZPP), seveda pa lahko delavec kot tožnik ob soglasju tožene stranke tudi umakne tožbo (188. člen ZPP).

9. Tožena stranka je izkoristila navedeno možnost in v zadevi Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelek na Ptuju, Pd 26/2007 pripoznala tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Kljub temu učinki takšne pripoznave ne nastopijo že z dejstvom same pripoznave (1), temveč šele z izdajo sodbe na podlagi pripoznave. ZPP določa, da pred izdajo sodbe sodišče preizkusi tudi, ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (drugi odstavek 316. člena ZPP), pripoznavo zahtevka pa je sicer mogoče preklicati tudi brez privolitve tožeče stranke vse do izdaje sodbe (četrti odstavek 316. člena ZPP). Pripoznava zahtevka torej ni neposredno učinkujoča procesna dispozicija, saj sodišče v primeru pripoznave izda posebno sodbo. Prav zato, ker pripoznava zahtevka ne učinkuje neposredno, je razumljiva tudi ureditev, da je pripoznavo mogoče preklicati do izdaje te sodbe.

10. Glede na navedeno vsaj pred vročitvijo sodbe na podlagi pripoznave (2) v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja pogodbe, katerih učinki so že nastopili (torej delavka ni bila več v delovnem razmerju pri istem delodajalcu), delodajalec ne more enostransko zahtevati od delavke, da se odzove njegovemu pozivu na delo, in ji zato, ker se temu pozivu ni odzvala, očitati neupravičenih izostankov, kar naj bi predstavljalo razlog za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato tudi ni mogoče upoštevati revizijskih navedb, da je tožena stranka že pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave izpolnila svoje obveznosti iz delovnega razmerja.

11. V skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Pooblaščencu tožnice je bila v sodnem postopku vloga o pripoznavi vročena 17. aprila 2007. Op. št. (2): Glej sklep VIII Ips 152/2009 z dne 9. novembra 2010.