Jedro

V upravnem sporu mora (tudi) stranka, ki sama vloži revizijo, reviziji priložiti dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Če revizijo vloži oseba, ki ne izkaže, da izpolnjuje navedene pogoje, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Četrti odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ob tem gre pojasniti, da je postopek pred Vrhovnim sodiščem formaliziran. V tem postopku namreč sodelujejo le pravni strokovnjaki (osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom), zato je formalna zahteva po predložitvi pooblastila oziroma izkaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu le posledica instituta obveznega zastopanja po strokovno usposobljenem pooblaščencu.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožnik (v nadaljevanju revident) sam vložil vlogo, za katero je po pozivu sodišča prve stopnje navedel, da jo je šteti kot revizijo. V vlogi navaja razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijana sodba napačna.

2. Revizija ni dovoljena.

3. V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi na način in po postopku, ki ga določa Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V obravnavani zadevi je sporno zastopanje v revizijskem postopku.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (torej tudi za ostala vprašanja zastopanja strank v upravnem sporu), primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta pa v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit. V 367.č členu pa ZPP določa, da mora biti dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu priložen reviziji. Če namreč reviziji ni priložen dokaz, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. 5. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in tudi določba 367.č člena ZPP. V upravnem sporu mora tako (tudi) stranka, ki sama vloži revizijo, reviziji priložiti dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

6. Če revizijo vloži oseba, ki ne izkaže, da izpolnjuje navedene pogoje, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Četrti odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ob tem gre pojasniti, da je postopek pred Vrhovnim sodiščem formaliziran. V tem postopku namreč sodelujejo le pravni strokovnjaki (osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom), zato je formalna zahteva po predložitvi pooblastila oziroma izkaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu le posledica instituta obveznega zastopanja po strokovno usposobljenem pooblaščencu.

7. V obravnavani zadevi je revizijo vložil revident sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 367.č člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in 89. členom ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

8. Kljub temu da so zavrženje revizije narekovali že zgoraj pojasnjeni razlogi, Vrhovno sodišče dodaja še, da je revizija tudi prepozna. Ob tem gre pojasniti, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, pri pristojnem upravnem sodišču vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 83. člena in 88. člen ZUS-1). Revizija kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je po prvem oziroma drugem odstavku 112. člena ZPP izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. 9. V obravnavani zadevi je bila sodba Upravnega sodišča RS, zoper katero je bila vložena revizija, revidentu vročena 23. 12. 2016. Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je rok za vložitev revizije pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijane sodbe revidentu, to je 24. 12. 2016, in je ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP potekel 23. 1. 2017. 10. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je revident na Upravno sodišče RS priporočeno po pošti revizijo vložil 14. 2. 2017, torej po izteku roka, zato jo je bilo na podlagi 89. člena ZUS-1 potrebno zavreči (tudi) kot prepozno.