Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 25/2016

ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.25.2016 Upravni oddelek

zahteva za denacionalizacijo rok za vložitev zahteve materialni prekluzivni rok zavrženje vloge
Upravno sodišče
20. december 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je bila tožnikova zahteva vložena 11. 5. 2015, kot izhaja tudi iz spisne dokumentacije upravnega spisa, ter se je glede na uveljavitev ZDen na dan 7. 12. 1991 rok štiriindvajsetih mesecev od tedaj iztekel 7. 12. 1993, je organ pravilno zaključil, da je bila zahteva vložena prepozno ter jo je tudi pravilno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Radovljica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se zavrže zahteva tožnika za denacionalizacijo tovornega vozila Saurer diesel, vložena 11. 5. 2015. V obrazložitvi sklepa organ ugotavlja, da iz tožnikove zahteve izhaja, da jo vlaga ponovno, ter da navaja, da je bil dosedanji postopek krivičen. Predlaga ponovni postopek. Upravni organ navaja, da je vpogledal v arhivsko dokumentacijo, ki je v zvezi s predmetno zahtevo ter ugotovil, da je bil voden postopek denacionalizacije, v katerem se je odločalo tudi o zahtevku za vračilo navedenega tovornega vozila Saurer diesel ter da je bila s prvostopenjsko odločbo upravičencu odškodnina priznana, po pritožbi Slovenske odškodninske družbe pa je drugostopenjski organ to odločbo odpravil ter zahtevo za denacionalizacijo zavrnil. Odločba drugostopenjskega organa je postala pravnomočna s sodbo Vrhovnega sodišča z dne 22. 3. 2007; iz navedenih posamičnih aktov izhaja, da je bil razlog za zavrnitev zahteve za denacionalizacijo, da ni bila vložena v roku iz prvega odstavka 64. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Nadalje je upravni organ vodil tudi postopek na podlagi zahteve tožnika, vložene v letu 2012, in sicer prav tako z zahtevkom za odškodnino za odvzeto tovorno vozilo Saurer diesel. Zahteva je bila s sklepom upravnega organa z dne 24. 5. 2012 zavržena, sklep pa je postal pravnomočen s sodbo Upravnega sodišča z dne 2. 7. 2013. Dne 11. 5. 2015 vloženo zahtevo je upravni organ preizkusil po določbah 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter na podlagi 3. točke prvega odstavka navedenega člena ugotovil, da zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. ZDen namreč v prvem odstavku 64. člena določa rok, v katerem je potrebno vložiti zahtevo za denacionalizacijo, in sicer najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona, to je do 7. 12. 1993. Rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo se je navedenega dne iztekel, to pa je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljševati ter njegova prekoračitev pomeni izgubo pravice do denacionalizacije. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP pa je upravni organ ugotovil, da se je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek, izdana je bila zavrnilna odločba, dejansko stanje v zvezi z odvzetim premoženjem in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Ker je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo potekel 7. 12. 1993 in je tožnik podal ponovni zahtevek 11. 5. 2015, je organ ugotovil, da je zahteva podana prepozno. Poleg tega pa je bilo o predmetni zadevi že pravnomočno odločeno.

2. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je z odločbo z dne 26. 11. 2015 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je odločitev v izpodbijanem sklepu krivična. Meni, da je upravičen do priznanja denacionalizacije. Sodišču predlaga, naj bi zaslišalo uradno osebo, ki je vodila postopek v letu 2003. V dopolnitvi tožbe še navaja, da so na sejah denacionalizacijske komisije v letih od 1997 do 2002 sodelovali predstavniki Slovenskega odškodninskega sklada, vendar nikoli ni bil sporen rok zahteve za denacionalizacijo. Tožnik tudi meni, da je bila cenitev, ki jo je izdelal cenilec A.A., potrjena in tudi tedaj ni bilo pripomb glede pravočasnosti zahteve za denacionalizacijo. Prvostopenjski organ je postopek izvedel še z zaslišanjem prič v letih 1995 do 1997, ki so lahko potrdile resničnost navedb glede lastništva tovornjaka. Tožnik sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa, da se zavrže tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo tovornega vozila Saurer diesel, vloženo 11. 5. 2015. 6. Organ je odločitev oprl na 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ pri predhodnem preizkusu zahtevo zavrže, če ni bila vložena v predpisanem roku, in na prvi odstavek 64. člena ZDen, po katerem mora biti zahteva za denacionalizacijo vložena najkasneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ker je bila tožnikova zahteva vložena 11. 5. 2015, kot izhaja tudi iz spisne dokumentacije upravnega spisa, in niti ni sporno, ter ker se je glede na uveljavitev ZDen na dan 7. 12. 1991 rok štiriindvajsetih mesecev od tedaj iztekel 7. 12. 1993, je organ pravilno zaključil, da je bila zahteva vložena prepozno ter jo je tudi pravilno zavrgel. 7. Sodišče še dodaja, da glede na to, da je rok za uveljavljanje upravičenj iz denacionalizacije iz prvega odstavka 64. člena ZDen materialni, prekluzivni rok, torej rok, z iztekom katerega je pravica do denacionalizacije ugasnila, kot je navedel tudi upravni organ, nobena zahteva za denacionalizacijo, vložena po izteku tega roka, ne more biti obravnavana po vsebini. To tudi ne, če bi se ob že izdani pravnomočni zavrnilni odločbi v isti upravni zadevi naknadno spremenilo dejansko stanje ali pravna podlaga za zahtevek. Tako tudi za obravnavano zadevo velja, da ob izdani pravnomočni zavrnilni odločbi drugostopenjskega organa z dne 10. 2. 2005, ki je postala pravnomočna s sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1506/2005 z dne 22. 3. 2007, tudi morebitno naknadno spremenjeno dejansko stanje ali pravna podlaga za zahtevek, če ne bil z zakonom (hkrati) določen nov materialni rok za vlaganje zahtev, ne bi dopuščalo ponovnega (vsebinskega) odločanja o zahtevi.

8. Glede na navedeno tožnik v tem upravnem sporu tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, da je izpodbijana odločitev krivična ter z navedbami, da se v prvem prvostopenjskem postopku, zaključenem leta 2003, ni izpostavljalo vprašanja (ne)pravočasnoti zahteve za denacionalizacijo ter da je bila resničnost njegovih navedb o lastništvu tovornjaka potrjena s pričami, saj so to za odločitev pravno nerelevantne navedbe.

9. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia