Jedro

Revizija je prepozna. Ker je bila vložena zadnji dan roka neposredno pri Vrhovnem sodišču, je bila pristojnemu sodišču prve stopnje posredovana že po izteku 30-dnevnega roka za vložitev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za spremembo oziroma odpravo odločb tožene stranke št. 2 5 5038718 z dne 11. 9. 2006 in št. I-5038718 z dne 27. 12. 2006 ter za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev v okviru tožnikove invalidnosti III. kategorije od 26. 11. 1998 dalje v višini 80 % osnove, to je 267,21 EUR mesečno, in zahtevek za izplačilo razlike nadomestila nad prvotno odmerjenim in izplačevanim nadomestilom v višini 50 % osnove.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob dejstvu, da tožnik v času nastanka invalidnosti ni bil zaposlen, temveč je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba in v tem času ni bil prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost, je soglašalo, da je bil upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu le v višini 50 % takrat ugotovljene osnove.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik zadnji dan 30 dnevnega roka dne 14. 1. 2009 Vrhovnemu sodišču posredoval vlogo, ki jo je naslovil kot predlog za dopustitev revizije oziroma revizijo. Glede na to, da je bil pred formalno ugotovitvijo invalidnosti pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ne soglaša s presojo, da mu gre nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na ustreznem delovnem mestu le v višini 50 % osnove, kot je bilo določeno za osebe, ki so bile zgolj invalidsko zavarovane na drugih podlagah. Sodišče bi glede pravice do spornega nadomestila moralo tožnika obravnavati enako kot zavarovance iz prve alineje 126. člena takratnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92), ki jim je šlo v teh primerih nadomestilo v višini 80 % osnove.

4. Ob ugotovitvi, da je bila odločba pred sodiščem prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZPP-D, je Vrhovno sodišče dne 16. 1. 2009 tožnikovo vlogo odstopilo sodišču prve stopnje, da jo obravnava kot revizijo po določbah 367. do 384. člena ZPP.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Na podlagi 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (373/1 ZPP).

7. Pravnomočna sodba sodišča druge stopnje je bila tožniku (njegovemu pooblaščencu – odvetniku) vročena 15. 12. 2009. Revizija je bila pristojnemu sodišču prve stopnje priporočeno posredovana 16. 1. 2010, torej po izteku 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, torej prepozno.

8. Na podlagi 377. člena ZPP prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni tega v mejah svojih pravic storil že sodnik sodišča prve stopnje.

9. Glede na navedeno je sodišče sklenilo, kakor je navedeno v izreku.