Jedro

Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega revizijski prag 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena že po samem zakonu in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 76684/2016 z dne 4. 8. 2016 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka v delu, v katerem je bilo toženki naloženo plačilo glavnice 24.757,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 20.981,51 EUR od 8. 7. 2016 dalje, od zneska 3.775,95 EUR pa od 22. 7. 2016 dalje; ter v 3. odstavku izreka glede plačila 74,00 EUR stroškov izvršilnega postopka (I. točka izreka). V preostalem je sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 76684/2016 z dne 4. 8. 2016 ohranilo v veljavi tudi glede plačila glavnice 59.244,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 50.208,66 EUR od 8. 7. 2016 dalje in od zneska 9.035,84 EUR od 22. 7. 2016 dalje; posledično je poseglo tudi v odločitev o stroških pravdnega postopka (I. točka izreka). Sicer je pritožbo tožeče stranke in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je bila kršitev toženke tako huda, da je lahko zaradi tega tožnica terjala vračilo celotne štipendije po obeh pogodbah o štipendiranju? 2) Ali je samozaposlitev v Republiki Sloveniji, pri kateri samostojni podjetnik aktivno ne posluje, v skladu z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti? In 3) Ali je sodišče druge stopnje pravilno štelo, da gre pri pogodbah o štipendiranju za enotno študijsko obdobje, ne pa za dve ločeni pogodbi, za vsako stopnjo študija posebej?

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E) se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje izdana 29. 8. 2017, to je pred začetkom uporabe ZPP-E, ki se je začel uporabljati 14. 9. 2017. To pomeni, da je bilo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi treba odločati v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kot so veljale pred začetkom uporabe ZPP-E. 6. Tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP sta tako določala, da je v premoženjskopravnih sporih revizijo mogoče dopustiti, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR (t.i. dopuščena revizija). Če pa vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena že po samem zakonu in je ni mogoče dopustiti (t.i. dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pa se ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

7. Prav za takšen položaj gre tudi v obravnavani zadevi. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala vrnitev štipendij po dveh pogodbah o štipendiranju, pri čemer je toženki očitala iste kršitve pogodbenih obveznosti: da študija ni zaključila v dogovorjenem roku, da se je pred zaključkom študija zaposlila pri tujem delodajalcu, da tožeče stranke ni obveščala o spremembah v zvezi s štipendijskim razmerjem ter da je bila samozaposlitev v Republiki Sloveniji po zaključku študija fiktivna. Toženka je v predlogu za dopustitev revizije odločitvi nižjih sodišč izpodbijala v celoti. Ker je bila odločitev odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za oba zahtevka, se vrednost spornega predmeta ugotovi s seštevanjem posameznih zahtevkov. Revizijsko izpodbijana vrednost spornega predmeta tako znaša 84.001,96 EUR (kolikor je tudi predlagateljica označila v predlogu za dopustitev revizije). To pomeni, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega revizijski prag 40.000,00 EUR. Ker je revizija tako dovoljena že po samem zakonu, je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.

8. Vrhovno sodišče je nedovoljen predlog za dopustitev revizije na podlagi 377. člena ZPP skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrglo.