Jedro

Zahteva, da bi tožeča stranka v vlogah morala opisati, kaj je zapisano v zapisnikih in poročilih o opravljenih storitvah, je pretirana. To bi na primer pomenilo, da bi moral vsak naročnik v tožbi opisati, kar je vsebovano v gradbenem načrtu, gradbenik (kot toženec) pa v vlogah posebej opisati, kar izhaja iz gradbenih situacij.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 61267/2016 z dne 13. 6. 2016 razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 129/2019-9 z dne 24. 9. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je podana nesklepčnost tožbe.

4. Tožeča stranka drugostopenjsko sodbo izpodbija z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

**Dejanska podlaga spora**

6. Tožeča stranka kot izvajalec/podjemnik in tožena stranka kot naročnik sta sklenili Pogodbo o opravljanju strokovnih nalog varnosti pri delu ter požarnega varstva (v nadaljevanju Pogodba). V 4. členu Pogodbe je bilo dogovorjeno, da bo izvajalec storitve opravil na podlagi predhodnega pisnega naročila naročnika. Tožeča stranka vtožuje opravljene storitve po računu 2 z dne 14. 3. 2013. **Razlogi sodišč nižjih stope**nj

7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da tožeča stranka ni dokazala (pisnega ali ustnega) naročila vtoževanih storitev.

8. Sodišče druge stopnje je zavrnitvi tožbenega zahtevka sicer pritrdilo, a iz drugih razlogov. Skladno z določilom 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 4. člena Pogodbe bi po presoji drugostopenjskega sodišča morala tožeča stranka podati konkretne trditve o tem, kaj ji je tožena stranka naročila (katere vrste meritev in za katere lokacije), kdaj in kako jih je naročila, katere strokovne naloge iz varstva pri delu je opravila (katere meritve in za katere lokacije je izvedla) ter kaj vtožuje z računom št. 2 z dne 14. 6. 2013 (plačilo za izvedbo katerih vrst meritev in za katere lokacije). Šele na podlagi konkretnih trditev o vseh teh pravno odločilnih dejstvih bi sodišče lahko presojalo, ali je tožeča stranka upravičena do plačila po izstavljenem spornem računu. Trditve tožeče stranke o vsebini pisnega in ustnega naročila so posplošene in niso dovolj konkretizirane, sodišče pa ni dolžno niti upravičeno iz listin, ki so priložene kot dokaz, samo iskati in izbirati pravno odločilnih dejstev. V tem primeru ne gre niti za izjemo, ki bi opravičevala sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage. Ker tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede predmeta naročila, sploh ni mogoče presojati, ali je z izvedbo meritev, ki so predmet vtoževanega računa, izvršila zatrjevano naročilo tožene stranke in zato tožbeni zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen. Sodišče je zato zaključilo, da tožba ni sklepčna.

**Revizijske navedbe**

9. Revidentka graja presojo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da iz dejstev, navedenih v tožbi in nadaljnjih trditvah tožeče stranke, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica, kar pomeni, da je tožba sklepčna. Ves čas postopka naj bi tožnica zatrjevala, da je toženka sporne meritve naročila, zato jih je tožnica tudi opravila in za to izstavila sporni račun. Toženka je to naročilo zanikala in posledično zavrnila plačilo vtoževanega računa.1

10. Revidentka nadalje trdi, da čeprav je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da tožba ni sklepčna, nikakor ne gre za neodpravljivo nesklepčnost. Zato bi sodišče moralo tožnico pred zavrnitvijo zahtevka predhodno pozvati k odpravi nesklepčnosti. Ker tega ni storilo, revidentka sodišču očita kršitev določb 108. in 285. člena ZPP, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Tožena stranka v odgovoru na revizijo nasprotuje revizijskim navedbam in zagovarja stališče, da je odločitev sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe pravilna, na kar je sama v svojih vlogah ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje opozarjala tožečo stranko.

**Razlogi za ugoditev reviziji**

12. Sklepčnost je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni uporabi materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.2

13. Med pravdnima strankama je bila sklenjena podjemna pogodba, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo opravljala naloge varnosti pri delu ter požarnega varstva, tožena stranka pa se je zavezala, da ji bo za to plačala (619. člen Obligacijskega zakonika). Za sklepčnost tožbe v obravnavanem primeru zato na podlagi 619. člena OZ zadostuje, da tožeča stranka navede, da ji je tožena stranka opravo posla naročila, da je tožeča stranka posel opravila in da tožena stranka ni izpolnila zaveze o plačilu.

14. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 29. 8. 2017 navedla, da je A. A. (skrbnik Pogodbe na strani tožene stranke) v elektronskem sporočilu z dne 11. 7. 2012 tožeči stranki v imenu tožene stranke naročil meritve, ki so razvidne iz dopisa B., d. o. o. (priloga A5)3. Tožnik se naj bi po prejemu tega naročila večkrat osebno sestal z A. in se z njim dogovarjal tudi po telefonu. A. naj bi tožniku ob srečanju osebno izročil „stare“ meritve podjetja B., d. o. o., (izdelane za potrebe tožene stranke) z izrecnim naročilom, naj izdela „nove meritve po teh starih meritvah“.

15. V zvezi z opravljenimi storitvami je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe trdila, da je izvedla meritve toplotnih razmer in osvetljenosti za šest objektov ter meritve zaščite pred električnim udarom za šest objektov, kar naj bi izhajalo tako iz Zapisnikov in poročil o preiskavah delovnega okolja (EKO-26/2013, EKO-27/2013, EKO-28/2013, EKO-29/2013, EKO-30/2013 in EKO-31/2013; priloge A6-A11) in Poročil o pregledu in meritvah električnih inštalacij (EL-32/2013, EL-33/2013, EL-34/2013, EL-35/2013, EL-36/2013 in EL-37/2013; priloge A12-A17) kot tudi iz računa št. 2 (priloga A1). Zahteva, ki ji, kot se zdi, sledi sodišče druge stopnje, da bi tožeča stranka v vlogah morala opisati, kaj je zapisano v zapisnikih in poročilih, je pretirana. To bi na primer pomenilo, da bi moral vsak naročnik v tožbi opisati, kar je vsebovano v gradbenem načrtu, gradbenik (kot toženec) pa v vlogah posebej opisati, kar izhaja iz gradbenih situacij.

16. Na podlagi obrazloženega ni dvoma, da je tožba sklepčna in zato odločitev sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe ni pravilna.

17. Po obrazloženem se je pokazalo, da je revizija utemeljena. Vrhovno sodišče ji je zato ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče druge stopnje presoditi pritožbene navedbe, ki jih v prvem sojenju ni zaradi stališča o nesklepčnosti tožbe.

**Odločitev o stroških postopka**

18. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Revidentka trdi, da je „v postopku konkretno navedla, na podlagi katere pogodbe sta bili stranki v poslovnem razmerju, katere vrste meritev je tožnica opravila, za koliko objektov, v spis je predložila vse zapisnike in poročila o teh opravljenih meritvah (iz teh listin izhajajo tako vrste meritev in lokacije meritev, kar za toženko ni bilo sporno), navedla in obrazložila je vtoževani račun in pojasnila, na kateri podlagi ga je izstavila, na katere vrste izvedenih meritev se ta račun nanaša, navedla je število objektov, na katerih so bile te meritve izvedene, prav tako je pojasnila, kako in kdaj so bile te meritve naročene s strani toženke in katere meritve so bile naročene (naročilo toženke izhaja iz elektronskega sporočila A. A. z dne 11. 7. 2012 skupaj s prilogo dopisom B., d. o. o.), pojasnila je tudi običajen način poslovanja med strankama in način dogovarjanja glede naročenih in izvedenih meritev, obrazložila je plačilo po delnih računih itd., za vse te navedbe je tožeča stranka v spis predložila tudi dokazila in predlagala zaslišanje tožnika, kot vse izhaja iz listin v sodnem spisu.“ 2 Glej npr. sodbo VS RS II Ips 364/2008 z dne 22. 9. 2011. 3 Jasno je razumeti, da je mišljeno naročilo storitev (upoštevaje št. potrdil in poročil preteklih meritev), ki jim je potekla veljavnost in jih je treba periodično obnavljati.