Jedro

Ugovori iz temeljnega razmerja so dopuščeni predvsem v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja. Tožena stranka kot avalist pa, kot to sicer velja praviloma, ni stranka temeljnega posla.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 46249/2009 z dne 14. 4. 2009 se ohrani v veljavi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške prvostopenjskega postopka v višini 3.703 EUR v petnajstih dneh od izdaje te odločbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 2.078 EUR ter stroške revizijskega postopka v višini 2.078 EUR, v petnajstih dneh od izdaje te odločbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo na podlagi menice izdan sklep o izvršbi in zahtevek tožnice zavrnilo, ter odločilo o pravdnih stroških. Presodilo je, da je toženec bianco menico podpisal tudi kot avalist in da je podan temelj tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker tožnica višine svoje terjatve do toženca ni uspela dokazati, svojega zahtevka pa tudi ni v zadostni meri konkretizirala, saj iz njega ni razvidno kolikšen del predstavlja glavnico in kolikšen del morebitne zamudne obresti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da tožencu kot avalistu ugovora iz temeljnega razmerja ni mogoče odreči. Navedbe revidentke

3. Tožnica je zoper pravnomočno odločbo vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je zmotno naziranje pritožbenega sodišča, da bi tožnica morala izkazati višino dolga, saj menično poroštvo ni akcesorno niti glede glavnega meničnega dolga, niti glede honoratove zaveze. Odločanje o izkazanosti višine terjatve bi moralo biti oprto izključno na vsebino menice. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da sta na podlagi medsebojno podpisane ponudbe o špediterskih storitvah z dne 7. 12. 2004 družbi T. d. o. o. in B. d. o. o. v letih 2005-2007 poslovno sodelovali. V zavarovanje uvoznih terjatev je bila tožnici s strani družbe B. d. o. o. in njenega takratnega zakonitega zastopnika A. A. (toženca) 7. 12. 2004 izročena bianco menica in menična izjava. V letu 2007 je carinska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v uvozno-izvoznem poslovanju družbe B. d. o. o. in na podlagi preiskave Carinske uprave RS so bile tožnici kot carinskemu dolžniku izdane odločbe o doplačilu carinskih dajatev in uvoznega DDV. Toženec je med postopkom nadzora nad družbo B. d. o. o. s tožnico aktivno sodeloval s smislu dajanja pripomb na ugotovitve CURS in bil ves čas seznanjen s potekom inšpekcijskega postopka. Navkljub pritožbam zoper odločitev carinskih organov so omenjene odločbe postale pravnomočne in je na njihovi podlagi tožnica kot carinski dolžnik morala doplačati carinske dajatve in uvozni DDV. Tožnica je družbo B. d. o. o. in toženca večkrat pozvala k poravnanju dolga, ki ga je zanjo plačala carinskemu uradu in pri tem opozarjala na možnost unovčitve dane menice. Dne 29. 4. 2008 je toženec s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža podjetje B. d. o. o. prodal R. R., 26. 11. 2009 pa je bila omenjena družba izbrisana iz sodnega registra.

7. V konkretnem primeru revidentka utemeljenost tožbenega zahtevka gradi na samostojni in abstraktni menični obveznosti meničnega poroka (avalista), ter meni, da je odločanje o izkazanosti višine terjatve do avalista oprto izključno na vsebino menice. Tako je v konkretni zadevi sporno, ali ima tudi avalist ugovor iz temeljnega posla.

8. Določila 31. člena Zakona o menici (v nadaljevanju ZM) so ključna za obseg in vrsto avalistove odgovornosti. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat), vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. Avalist je odgovoren za obveznost meničnega zavezanca, za katerega jamči, če veljavno podpiše menico.

9. Avalist je odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Teorija navaja, da je odvisnost in povezanost poroštva pri menici s temeljnim dolgom akceptanta oziroma trasanta in drugih meničnih zavezancev samo zunanja in odseva le v dejstvu, da mora obstajati poleg poroštva določen dolg. Sicer pa menično poroštvo ustvarja abstraktno menično obveznost in je kot tako od glavne menične obveznosti neodvisno. Pravne posledice meničnega poroštva se obravnavajo samo na podlagi meničnega prava.

10. Menica je abstrakten vrednostni papir. Abstrakten je papir, če pravica iz papirja obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za njegovo izdajo. Pravne posledice abstraktnosti(1) so v tem, da (i) pravica iz papirja ni odvisna od obstoja temeljnega razmerja, (ii) pravica ostane v veljavi tudi, če je temeljno razmerje neveljavno ali kako drugače preneha obstajati, (iii) zmanjšuje se krog ugovorov, ki jih lahko uveljavljata dolžnik pravice iz papirja, (iv) drugače tečejo zastaralni roki. Vendar pa abstraktnost od temeljnega posla ni absolutna. Če je upravičenec iz vrednostnega papirja tudi upravičenec iz temeljnega razmerja, je samo v tem medsebojnem razmerju mogoče uveljavljati tudi ugovore iz temeljnega razmerja, ne glede na abstraktnost vrednostnega papirja(2). Ugovori iz temeljnega razmerja so tako dopuščeni predvsem v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja. Tožena stranka kot avalist pa, kot to sicer velja praviloma, ni stranka temeljnega razmerja.

11. V konkretnem primeru gre za samostojno odgovornost avalista, ne pa za enako odgovornost, kot je odgovornost honorata (ki je v konkretnem primeru trasant). Bistveno za menično poroštvo je, da ni akcesorno, tako glede na glavni menični dolg, kot tudi glede na honoratovo zavezo, kot je to v civilnem pravu. Odvisnost in povezanost poroštva pri menici s temeljnim dolgom akceptanta oziroma trasanta in drugih meničnih zavezancev je samo zunanja in odseva le v dejstvu, da mora obstajati poleg poroštva določen dolg. Sicer pa menično poroštvo ustvarja abstraktno menično obveznost in je kot tako od glavne menične obveznosti neodvisno. Neakcesornost avalistove obveznosti nadalje pomeni neodvisnost od honoratove obveznosti.

12. Pravne posledice meničnega poroštva se obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva na menici ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla. Vendar ima avalist uspešen ugovor zoper upnika, če dokaže, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom. Tega pa tožena stranka ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da dogovorjena špediterska storitev, poleg ostalega, zajema tudi plačilo vseh ostalih, posebej nenavedenih stroškov, ki bi nastali po nalogu naročnika špedicije ali v interesu zaščite blaga. Menično pooblastilo je bilo namreč dano za vse zapadle in neporavnane obveznosti iz katerihkoli pogodbenih ali izvenpogodbenih naslovov do izdajatelja menice (A3), kar pomeni, da višina menične vsote ni bila v naprej določena. To pomeni, da je tožnica imela pooblastilo za izpolnitev konkretne menice, višina menične vsote pa je (bila) predmet temeljnega posla, ugovora v zvezi s katerim pa avalist po prepričanju revizijskega sodišča nima. Sodišči sta tako ob predpostavki, da je temelj tožbenega zahtevka podan, zaradi zmotne uporabe 31. člena ZM tožbeni zahtevek zmotno zavrnili (zaradi nespecificiranosti višine terjatve) in je zato Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločilo, kot izhaja iz prve točke izreka.

13. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP je tožnica upravičena tudi do povrnitve pravdnih stroškov prvostopenjskega postopka ter stroškov pritožbenega in revizijskega postopka. Odločitev iz tretjega odstavka I. točke ter II. točke izreka temelji na stroškovnikih na l. št. 30, 38, 49 ter 89, Odvetniški tarifi ter Zakonu o sodnih taksah (glej tudi l. št. 16, 50 in 62).

Op. št. (1): Glej Obligacijski zakonik s komentarjem – splošni del, 2. knjiga , GV 2003, str.112. Op. št. (2): Glej npr. odločbe VS RS II Ips 284/2001, II Ips 922/2006, II Ips 1057/2008, III Ips 17/2009.