Jedro

Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja.

Prvo sodišče bi moralo, ko je prejelo predlog za obnovo postopka, po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so dediči po pokojni toženki, in speljati postopek, ki ga predvideva ZPP za obnovo postopka, z vsemi dediči. Moralo bi jih torej obvestiti o vloženem predlogu za obnovo postopka in postopek voditi z vsemi dediči (razen seveda tožnice) kot toženo stranko.

Pravdna sposobnost je v tesni zvezi s pravno sposobnostjo, to je sposobnostjo biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava. Zakonita zastopnica toženke kot njena skrbnica skladno z materialnim pravom, in sicer 191. členom ZZZDR, brez odobritve centra za socialno delo ni smela odtujiti ali obremeniti toženkinih nepremičnin. Procesna sposobnost zakonite zastopnice toženke je bila torej omejena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu A. R. za obnovo postopka in razveljavilo zamudno sodbo z dne 4.10.2004 v zvezi s popravnim sklepom z dne 12.4.2005, s katero je ugotovilo, da je izročilna pogodba z dne 23.11.1950, na podlagi katere je tožnica izročila toženki ½ v izreku sodbe citiranih nepremičnin, nična in toženki naložilo izstavitev listine za vpis lastninske pravice na predmetnih nepremičninah do ½ na ime tožnice.

Sklep izpodbija tožeča stranka zaradi kršitve procesnih določil. Predlaga, da pritožbeno sodišče predlog za obnovo postopka zavrže, podrejeno pa zavrne in predlagateljici naloži v plačilo stroške postopka. Meni, da lahko do izdaje sklepa o dedovanju dediči pravice uveljavljajo le vsi skupaj, zato bi morala za vložitev predloga za obnovo postopka predlagateljica svojo pravico izkazati s pravnomočnim sklepom o dedovanju, iz katerega bi bilo razvidno, da je dedič in v kakšnem obsegu. S tem ko skrbnica toženke ni odgovorila na tožbo, ni razpolagala z zahtevkom, niti ni ravnala v nasprotju z odločbo o skrbništvu. Dejstvo, da na tožbo ni odgovorila, pomeni le, da je navedbe v tožbi štela za resnične. Od skrbnice, ki se z navedbami v tožbi strinja, ni mogoče zahtevati, da jih prereka. Za vsa relevantna dejstva pa je predlagateljica vedela že pred smrtjo zapustnice oziroma najkasneje neposredno po njeni smrti v mesecu februarju 2008. Na vročeno pritožbo predlagateljica ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Zamudna sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 4. 10. 2004. Zato je potrebno glede na 2. odstavek 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP–D; Uradni list RS, št. 45/2008) uporabiti odločbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP–C (Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB 3; v nadaljevanju ZPP).

Stališče prvega sodišča, da je predlagateljica upravičena vložiti predlog za obnovo postopka, je pravilno. Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja (prim. odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 905/2000). Dedič postane v trenutku smrti stranka v postopku, in sicer pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini. Predlagateljica pa je zakonita dedinja po pokojni toženki.

Vendar pa bi, če bi pravda v trenutku smrti toženke še tekla, vsi njeni dediči postali pravdne stranke. Ker toženka ni imela pooblaščenca, bi moralo sodišče, ki mora na sposobnost biti stranka paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP), postopek prekiniti (1. točka 1. odstavka 205. člena ZPP) in pozvati dediče, da prevzamejo pravdo. Ker gre za nasledstvo (ne pa subjektivno spremembo tožbe), se dediči prevzemu pravde ne morejo upirati; pravdne stranke postanejo po sili zakona. Zato bi moralo prvo sodišče, ko je prejelo predlog za obnovo postopka, po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so dediči po pokojni toženki in speljati postopek, ki ga predvideva ZPP za obnovo postopka, z vsemi dediči. Moralo bi jih torej obvestiti o vloženem predlogu za obnovo postopka in postopek voditi z vsemi dediči (razen seveda tožnice) kot toženo stranko.

Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Te sposobnosti toženka ni imela, ker ji je bila odvzeta poslovna sposobnost (1. odstavek 77. člena ZPP). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP). Sodišče je torej pravilno tožbo v odgovor poslalo zakoniti zastopnici toženke, to je njeni skrbnici. Vendar pa je pravdna sposobnost v tesni zvezi s pravno sposobnostjo, to je sposobnostjo biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava. Zakonita zastopnica toženke pa kot njena skrbnica skladno z materialnim pravom, in sicer 191. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), brez odobritve centra za socialno delo ni smela odtujiti ali obremeniti toženkinih nepremičnin. Procesna sposobnost zakonite zastopnice toženke je bila torej omejena. To izhaja tudi iz določb 79. člena ZPP: zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam oziroma po pooblaščencu vsa pravdna dejanja; če je za vložitev ali umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku, za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno, da mora imeti posebno dovoljenje, pa sme to storiti le tedaj, če ima tako dovoljenje. Do izdaje zamudne sodbe je prišlo, ker zakonita zastopnica toženke ni odgovorila na vročeno ji tožbo, s čemer je povzročila domnevo priznanja dejstev. Torej je presoja v izpodbijanem sklepu, da je razpolagala z zahtevkom, pravilna (prim. npr. sklep VSK I Cp 317/2004). Ker bi za tako razpolaganje z zahtevkom morala imeti odobritev centra za socialno delo, je imela le omejeno procesno sposobnost. Nesposobnost biti stranka pa je procesna ovira, zaradi katere ni mogoče izdati meritorne odločbe oziroma je taka odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, podan pa je tudi obnovitveni razlog po 4. točki 394. člena ZPP.

V postopku odločanja o dovolitvi obnove postopka je obligatoren razpis naroka (2. odstavek 298. člena ZPP). Ker ga sodišče ni razpisalo, je zagrešilo uradoma upoštevno (glede na določila ZPP, ki ga je potrebno uporabiti glede na predhodne določbe ZPP–D) absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena v zvezi s 354. členom ZPP).

Ponovljeni postopek bo moralo torej prvostopenjsko sodišče voditi z dediči pokojne toženke kot toženo stranko in razpisati narok po 399. členu ZPP, na katerem bo moralo obravnavati tudi vprašanje pravočasnosti podaje predloga za obnovo postopka (396. člen ZPP), seveda v okviru pravočasno podane trditvene in dokazne podlage strank.

Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.