Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka zatrjuje, da je bila prikrajšana v svoji pravici do izjave, ker je sodni izvedenec sam, ne da bi ga za to pooblastilo sodišče, pridobival nove dokazne listine in jih ocenjeval. Opisani procesni dejanski stan bi lahko pomenil kvečjemu relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP, vendar pa ta kršitev ni verjetno izkazana.
Predlog se zavrže glede zneska 826,13 EUR.
Sicer se predlog zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek prve tožeče stranke zoper toženo stranko glede plačila zneska 14.464,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2004. Tožbo druge tožeče stranke je v celoti zavrglo. Toženi stranki je naložilo, da mora prvi tožeči stranki plačati 5.713,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2004 do plačila. Višji tožbeni zahtevek prve tožeče stranke je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v stroškovnem delu. Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Meni, da je v sporni pravdni zadevi sodni izvedenec sam, mimo postavljene naloge s strani sodišča, pridobival nove dokazne listine in izjave samooklicanih prič. Ni naloga izvedenca, da v primeru pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka sam išče in ocenjuje dokaze (npr. neverodostojne kopije izpiskov, računov A. S. št. 62/1, 81/02, 420/02, 47/03). Sodišče toženi stranki ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbi sodišč prve in druge stopnje pa vsebujeta tudi absolutno bistveno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj imata pomanjkljivosti, zaradi katerih se ju ne da preizkusiti.
4. Predlog glede zneska 826,13 EUR ni dovoljen, sicer pa ni utemeljen.
5. Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da ji je nastala škoda zaradi protipravnega ravnanja toženca, ki je kot direktor prve tožeče stranke s seboj kot fizično osebo za prenizko prodajno ceno sklenil tri prodajne pogodbe, katerih predmet so bila osnovna sredstva prve tožeče stranke. Ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katero je revizijsko sodišče vezano, je, da škoda, ki izvira iz prodajne pogodbe št. 1/2003 z dne 26. 11. 2003 znaša 4. 887,62 EUR, iz prodajnih pogodb št. 2/2003 in 3/2003 z dne 26. 11. 2003 pa skupaj 826,13 EUR. Po četrtem odstavku 367. člena ZPP revizije ni, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Odškodninski zahtevek iz vsake prodajne pogodbe ima samostojno dejansko podlago, zato vrednosti, ki so odločilne za presojo dovoljenosti revizije, ni mogoče seštevati (drugi odstavek 41. člena ZPP). Prav tako ne pride v poštev pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, saj pravno vprašanje, ki ga izpostavlja tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije, ni skupno za vse navedene zahtevke, ampak se nanaša le na prodajno pogodbo št. 1/2003 z dne 26. 11. 2003. Ker znesek 826,13 EUR ne dosega revizijskega praga, je bilo treba predlog v tem delu zavreči. 6. Tožena stranka v zvezi s prodajno pogodbo št. 1/2003 z dne 26. 11. 2003 zatrjuje, da je bila prikrajšana v svoji pravici do izjave, ker je sodni izvedenec sam, ne da bi ga za to pooblastilo sodišče, pridobival nove dokazne listine in jih ocenjeval. Opisani procesni dejanski stan bi lahko pomenil kvečjemu relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP, vendar pa ta kršitev ni verjetno izkazana. Sodišče prve stopnje se je namreč pri presoji, v kakšnem stanju je bil osebni avtomobil, ki je bil predmet prodajne pogodbe, oprlo na izpoved priče J. V.. Domnevna procesna kršitev zato ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
7. Ker v tem delu niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).