Jedro

Po določbah ZDen lahko denarno odškodnino uveljavljajo samo upravičenci, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki. Republika Slovenija po 48. členu ZDen zagotavlja upravičencu socialno varnost z odkupom obveznic v njihovi nominalni vrednosti, če obstojajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člena ZDen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 – odločba US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 3.2.2005, s katerim je ta zavrgla tožnikovo zahtevo za izplačilo odškodnine v denarju oziroma odkup obveznic Slovenske odškodninske družbe po 48. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče pritrjuje odločitvi tožene stranke in se pri tem sklicuje na določbe 2. odstavka 42. člena in 2. odstavka 43. člena ter 50. člena ZDen. Taka odškodnina gre ob izpolnitvi pogojev iz teh določb upravičencu v smislu določb 9., 11. in 12. člena ZDen, ne pa tudi pravni nasledniki upravičencev – upravičeni vlagatelji denacionalizacijske zahteve (15., 6. in 61. člen ZDen). Ker tožnik ni denacionalizacijski upravičenec v smislu 48. in 50. člena ZDen je po presoji prvostopnega sodišča tožena stranka njegovo zahtevo utemeljeno zavrgla na podlagi 2. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.

Tožnik s pritožbo izpodbija sodbo prvostopnega sodišča in navaja, da tako tožena stranka kot prvostopno sodišče napačno tolmačita ZDen v zvezi z izplačilom denarne odškodnine. Večina denacionalizacijskih upravičencev je že umrla in zdaj v denacionalizacijskih postopkih nastopajo njihovi pravni nasledniki. Zato predlaga, da se ponovno pretehta upravičenost do izplačila denarne odškodnine.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107. člena tega se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je tožnikova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v tistem delu v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Tožnikovi ugovori, da sta tožena stranka kot tudi prvostopno sodišče napačno uporabila materialno pravo, nima opore v določbah ZDen. Po 48. členu ZDen Republika Slovenija zagotavlja upravičencu socialno varnost z odkupom obveznic v njihovi nominalni vrednosti, če obstajajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člena ZDen, dokler te okoliščine trajajo. V 50. členu ZDen je opredeljen največji znesek odškodnine, ki se v primerih iz 2. odstavka 42. člena ali 2. odstavka 43. člena ZDen upravičencem, ki so po kriterijih socialnega varstva osebe slabšega premoženjskega stanja lahko izplača v denarju. Podlaga za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba o denacionalizaciji (v obravnavanem primeru je to pravnomočna odločba Upravne enote A. z dne 25.9.2001), ki se glasi na denacionalizacijskega upravičenca B.B., ki je umrl dne 9.1.1961. Iz določb ZDen izhaja, da lahko denarno odškodnino uveljavljajo samo upravičenci, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki; upravičenec pa je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno po predpisih in na način, kot je to določeno v 3., 4. in 5. členu ZDen in na katero se praviloma glasi tudi akt o podržavljenju, oziroma osebe iz 11. ali 12. člena ZDen. Tožnik ni bil upravičenec v predhodno navedenem denacionalizacijskem postopku, temveč je na podlagi 1. odstavka 15. člena ZDen uveljavljal pravice iz tega zakona. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča prvostopna sodba (ki se sklicuje na izpodbijani sklep tožene stranke) pravilna in zakonita.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.