Jedro

Predlagatelja v predlogu ne postavljata konkretnega vprašanja niti ne navajata okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost izpostavljenih pravnih vprašanj. Prav tako ne uspeta z ničemer omajati zaključka sodišč o posesti tožencev, ki temeljijo na z njune strani neprerekanih dejstvih. Toženca s ponavljanjem pritožbenih trditev, ne da bi se pri tem sploh poskušala soočiti z razlogi v izpodbijani sodbi, tega zaključka ne moreta omajati.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je do 5/6 solastnik nepremičnine parc. št. 1020 k. o. ... na naslovu ... Solastninsko pravico je pridobil z nakupom deležev tožencev v izvršilnem postopku na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine. Toženca kljub sklepu o izpraznitvi nepremičnine te tožniku nista izročila v posest, zato zahteva plačilo uporabnine.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo in razsodilo, da morata toženca tožniku nerazdelno plačati 50.489,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov uporabnine. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožencema je naložilo, da morata tožniku povrniti stroške pravdnega postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožencema je naložilo, da morata tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženca vlagata predlog za dopustitev revizije. Ne postavljata konkretnega vprašanja in navajata, da je odločitev sodišč napačna predvsem glede vprašanj, katere prostore zasedata toženca in kako je treba upoštevati dejstvo, da del nepremičnine stoji na sosednji parc. št. 1021/1 k. o. ..., ki ni tožnikova last. Stališče sodišča, da toženca nista konkretizirano ugovarjala trditvi, da zasedata celotno nepremičnino, zato je sodišče to dejstvo štelo za resnično, je v nasprotju s sodno prakso v zadevi VSL I Cpg 219/2021, v kateri je sodišče navedlo, da dejstvo, da stranka ni odgovorila na določene navedbe v vlogi ali na obravnavi, še ne pomeni, da so ta dejstva nesporna. Toženca sta že pred pripravljalnim narokom podala konkretne navedbe o tem, da prostorov ne zasedata v takšnem obsegu, kot to zatrjuje tožnik. Datum pripravljalnega naroka, kot ga je navedlo sodišče druge stopnje, je napačen, zato je podano nasprotje med obrazložitvijo sodbe in izrekom.

5. Predlog ni popoln.

6. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo _ex ante_ vodilo nižjim sodiščem pri odločanju. Takšna vloga Vrhovnega sodišča je bila dodatno okrepljena z novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ZPP-E, s katero je bila ukinjena revizija po kriteriju vrednosti spornega predmeta ter uzakonjena izključno dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.

7. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagatelja v predlogu ne postavljata konkretnega vprašanja niti ne navajata okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost izpostavljenih pravnih vprašanj. Prav tako ne uspeta z ničemer omajati zaključka sodišč o posesti tožencev, ki temeljijo na z njune strani neprerekanih dejstvih. Toženca s ponavljanjem pritožbenih trditev, ne da bi se pri tem sploh poskušala soočiti z razlogi v izpodbijani sodbi, tega zaključka ne moreta omajati. Prav tako ne pojasnita, kdaj pred pripravljalnim narokom 9. 7. 2019 sta podala konkretne trditve o tem, da spornih prostorov ne zasedata v obsegu, kot je to trdil tožnik, in kakšna je bila njihova vsebina. Napačno navedeni datum pripravljalnega naroka v sodbi sodišča druge stopnje (tč. 8) pomeni očitno pisno pomoto, ne pa napake v sestavi sodbe.

9. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. denimo sklep II DoR 341/2019, II DoR 382/2019 in številne druge.