Jedro

ZJU v 156. členu določa, da je lahko javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih in podobnih razlogov (poslovni razlog). Podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi v tem primeru predstavlja sprememba akta akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (reorganizacija), kateri mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za njeno izvedbo, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 5. 2015 in 17. 6. 2015 ter reintegracijski in reparacijski zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka dne 31. 3. 2015 sprejela Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju Pravilnik 2015), s katerim je ukinila oddelek za okolje, prostor, gospodarske javne službe in premoženjske zadeve ter posledično tudi delovno mesto vodje oddelka, ki ga je zasedal tožnik. Toženka je ugotovila, da ni možnosti premestitve tožnika na drugo ustrezno delovno mesto. Sodišče prve stopnje pri tem ni ugotovilo diskriminatornega obravnavanja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da odpoved ni bila podana iz nedopustnih razlogov; sistemizacija ni bila spremenjena iz takšnih nagibov. Razporeditev nalog ukinjenega delovnega mesta med naloge na druga delovna mesta ne dokazuje navideznosti odpovednega razloga in ne šikanoznosti pri obravnavanju tožnika.

3. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču očita napačno uporabo 156. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.), saj je zgolj sledilo formalni reorganizaciji delovnega procesa pri toženki in ni pravilno ugotovilo, da je reorganizacija v konkretnem primeru predstavljala sredstvo za doseganje namena toženke, in sicer odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku in njegovemu sodelavcu. Sodišče je nekritično sledilo izpovedbi županje in dokumentu o obrazložitvi reorganizacije v letu 2015. Pri tem ni upoštevalo, da je le ta povsem enaka obrazložitvi reorganizacije v letu 2012. Toženka ni dokazala utemeljenosti reorganizacije, saj njenega cilja - to je povečanja učinkovitosti in zmanjševanja stroškov - ni podkrepila niti z enim relevantnim dokazom. Revizija prav tako navaja, da je toženka neposredno po sporni reorganizaciji sistemizirala novo delovno mesto strokovni sodelavec VII/2-II, za katero je tožnik izpolnjeval vse zahtevane pogoje. Sodišče se poleg tega tudi ni opredelilo do navedb tožnika glede možnosti prerazporeditve na drugo sistemizirano prosto delovno mesto, za katero je - glede na njegove delovne izkušnje - izpolnjeval pogoje. Naloge in dela, ki jih je izvajal po stari sistemizaciji, so se opravljala še naprej po njegovi odpovedi, saj gre za naloge, ki so ključnega pomena za nemoteno delovanje lokalne skupnosti. Toženki prav tako očita, da je pomanjkanje strokovne izobrazbe neupravičeno izpostavila kot diskriminatoren odpovedni razlog. Protispisni in nepravilni so zaključki sodišča, da tožnik ob primerjavi sedanje in pretekle sistemizacije ni opravljal dodatnih nalog vodje oddelka za okolje in gospodarske javne službe. Prav tako je protispisno sklepanje sodišča, da ni dokazal diskriminacije. Iz izpovedb vseh prič (razen županje in direktorice občinske uprave) namreč izhaja, da je bila reorganizacija izvršena le iz razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku.

4. Toženka je na revizijo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik v reviziji smiselno uveljavlja procesno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj naj bi iz izpovedbi vseh prič (razen županje in direktorice občinske uprave) nedvomno izhajalo, da je bila reorganizacija občinske uprave izvedena zgolj z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Na te očitke veže tudi zaključek o diskriminatornem obravnavanju.

8. Uveljavljana procesna kršitev (očitek protispisnosti) je tehnične narave. Za presojo o kršitvi je ključen postopek prenosa podatkov iz posameznih listinskih dokazov v obrazložitev sodbe, ne pa oblikovanje dokazne presoje. Le ta je pridržana sodiščem prve in druge stopnje, v skladu z napotki iz 8. člena ZPP. Iz vpogleda v zapisnik o glavni obravnavi in prepis zvočnega posnetka glavne obravnave ter v obrazložitev sodb ne izhaja, da bi prišlo do nasprotja pri prenosu izpovedi prič. V reviziji izpostavljene priče niso izrecno izpovedale, da je bila reorganizacija izvedena z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, kar je v 15. točki obrazložitve tudi obširno in jasno obrazložilo pritožbeno sodišče. Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Tožnik z navedenimi in podobnimi očitki dejansko prikrito uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ob tem revizijsko sodišče poudarja tudi, da tožnik izrecno ne uveljavlja bistvene kršitve, ki bi se nanašala na kršitev metodološkega napotka za oblikovanje dokazne ocene iz 8. člena ZPP.

9. Revizija izpodbija dejanske zaključke pritožbenega sodišča tudi v delu, kjer mu očita, da je nekritično sledilo izpovedbi županje in dokumentu o obrazložitvi reorganizacije iz leta 2015. Gre za uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga (tretji odstavek 370. člena ZPP). Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da sodišče ni ugotovilo, da gre za isto obrazložitev reorganizacije kot v letu 2012. Sodišče druge stopnje je izrecno ugotovilo, da ne gre za isto obrazložitev.

10. Neutemeljen je očitek, da se sodišči nista opredelili do tožnikovih navedb glede možnosti prerazporeditve na drugo ustrezno delovno mesto. Tožnik v pritožbi te kršitve sploh ni uveljavljal, sicer pa je sodišče prve stopnje o tem navedlo razloge v 15. do 17. in 20. točki obrazložite, sodišče druge stopnje pa v 18. do 21. točki.

11. Pritožbeno in sodišče prve stopnje sta tudi pravilno uporabili določbe materialnega prava. ZJU v 156. členu določa, da je lahko javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih in podobnih razlogov (poslovni razlog). Podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi v tem primeru predstavlja sprememba akta akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (reorganizacija), kateri mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za njeno izvedbo, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.

12. Toženka je s sprejetjem Pravilnika 2015 ukinila oddelek za okolje, prostor, gospodarske javne službe in premoženjske zadeve ter posledično tudi delovno mesto tožnika, kot vodje tega oddelka. Njegove naloge so bile prenesene na druga delovna mesta, in sicer na kabinet županje, vodjo oddelka za okolje in gospodarske javne službe ter vodjo oddelka za premoženjske zadeve. Pritožbeno sodišče je izrecno primerjalo Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji iz let 2012 in 2015 in presodilo, da reorganizacija dela pri toženki ni bila zgolj navidezna. V občinski upravi se je število sistemiziranih delovnih mest zmanjšalo iz 40 na 34. Poleg tega se je zmanjšalo tudi število vodilnih delavcev, in sicer iz štiri na dva. Pri tem opravljata vodji delo v nižjih plačnih razredih, kot ga je tožnik pred reorganizacijo. Na strani toženke je v času podajanja sporne odpovedi obstajal utemeljen poslovni razlog.

13. Niso utemeljeni revizijski očitki, da so se dela, ki jih je tožnik opravljal pred reorganizacijo, pri toženki izvajala še naprej po njegovi odpovedi. Pogoj za zakonitost odpovedi namreč ni v tem, da delodajalec v celoti preneha opravljati določene naloge (ukinjenih delovnih mest), temveč da se delo delavca dejansko preneha izvajati pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa se zgodi tudi, če pride do drugačne organizacije s posledično razporeditvijo del in nalog dotedanjega delovna mesta med različne druge izvajalce oziroma delavce na drugih delovnih mestih. V skladu s 158. členom ZJU je toženka tudi preverila možnosti premestitve, vendar tožniku - glede na njegovo izobrazbo - ni mogla zagotoviti ustrezne zaposlitve.1

14. Neutemeljen je revizijski očitek v zvezi z na novo sistemiziranim delovnim mestom strokovnega sodelavca VII/2-II, za katerega naj bi tožnik izpolnjeval vse pogoje. Kot je ugotovilo pritožbeno sodišče, je do sistemizacije prišlo več kot leto dni po odpovedi, in sicer zaradi spremenjenih delovnih potreb toženke. Gre za dogodek, ki zaradi časovne oddaljenosti ni in ne more biti v vzročni povezavi z odpovedjo tožniku. Revizijske navedbe o sistemizaciji delovnega mesta "neposredno po sporni sistemizaciji" so v očitnem nasprotju z dejanskimi ugotovitvami. Neutemeljen je tudi očitek, da je bil vzrok za njegovo odpoved v slabem opravljanju dela, saj je navedeno v nasprotju z ugotovitvami pritožbenega sodišča. Tožnik tudi v tem delu v resnici uveljavlja nedopusten revizijski razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja.

15. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

16. Ker gre za spor o obstoju in prenehanju delovnega razmerja, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške odgovora na revizijo krije toženka sama (peti odstavek 41. člena ZDSS-1).

1 Za novo ustanovljeno delovno mesto vodje oddelka za okolje in gospodarske zadeve se namreč zahteva izobrazba ekonomske smeri, medtem ko se za novo ustanovljeno delovno mesto vodje oddelka za premoženjske zadeve zahteva izobrazba pravne smeri, tožnik pa te izobrazbe nima.