Jedro

Okoliščina, da je tožnik na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi opravljal naloge, ki so v zvezi z izvrševanjem (izvornih ali prenesenih) pristojnosti tožene stranke (občine), ki tudi od odpovedi dalje še vedno obstajajo, ne pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Občina mora namreč opravljati svoje z zakonom ali drugimi akti predpisane pristojnosti. Sprememba organizacije je dopusten poslovni razlog. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo oddelka in delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev. Tožena stranka je tudi dokazala, da zahtevana izobrazba za zasedbo novih delovnih mest ni bila določena šikanozno - z namenom, da tožnik tega pogoja ne bi izpolnjeval, ampak zato, ker so to narekovale spremenjene potrebe delovnega procesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 4. 5. 2015 in sklep št. ... z dne 17. 6. 2015 odpravita; da se ugotovi, da je tožena stranka nezakonito odpovedala tožeči stranki pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas št. ... z dne 27. 3. 2007 z aneksi za delovno mesto vodja oddelka A.; da se ugotovi, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas po navedeni pogodbi o zaposlitvi ter aneksih, ki ji ni prenehalo in še vedno traja; da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo na navedeno delovno mesto in ji za čas od prenehanja delovnega razmerja do reintegracije v delovno razmerje obračunati bruto plače, odvesti davke in prispevke in ji izplačati neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače do plačila; ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo (razen v delu, da tožena stranka krije sama svoje stroške postopka) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da se je sodišče napačno oprlo predvsem na izpoved županje in B.B., namesto na izpovedi prič C.C., D.D., E.E., F.F. in D.D.. Toženi stranki je sprememba pravilnika služila kot sredstvo za odpoved. Sodišče ni upoštevalo napotitev pritožbenega sodišča. Poslovni razlog ne sme biti v povezavi z osebo javnega uslužbenca. Tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju nalog, ki jih je vrsto let opravljal tožnik in se še izvajajo. Izvajal je naloge, ki spadajo med izvirne naloge tožene stranke in bi jih lahko še naprej opravljal, tudi s premestitvijo. Tožena stranka je namenoma spremenila pogoje izobrazbe na dveh novih delovnih mestih. Dokazano je oblikovanje takšne sistemizacije, da tožnik ne bo zadostil pogojem za zasedbo delovnega mesta. To je kršitev prepovedi diskriminacije. Sodišče je napačno poudarilo, da se je število sistemiziranih delovnih mest zmanjšalo s 40 na 34 in da je trenutno zasedenih 27 delovnih mest. Gre za protispisno navajanje, ki je v nasprotju z listinskimi dokazi. Na dan 3. 11. 2014, ob prevzemu funkcije županje, je bilo zaposlenih 35 uslužbencev, število zaposlenih se je zmanjševalo tudi zaradi upokojitev. Dejansko število zaposlenih je povsem primerljivo. Primerjava pravilnika iz leta 2012 in pravilnika iz leta 2015 ne dokazuje utemeljenosti odpovednega razloga. Ukrep odpovedi ob novih zaposlitvah je nepotreben tudi z vidika znižanja stroškov. Sodišče je nekritično sledilo toženi stranki, da poslovni razlog izhaja tudi iz obrazložitve reorganizacije ter analize delovnih mest, saj gre za identične dokumente kot v letu 2012. Vse priče, z izjemo županje in direktorice občinske uprave, so izpovedale, da je tožena stranka pristopila k reorganizaciji zato, da nekaterim odpove pogodbo o zaposlitvi. F.F., C.C. in E.E. so izpovedale, da je bila reorganizacija izvršena iz razloga, da se odpove pogodba o zaposlitvi tožniku zaradi zamere H.H.. Tožena stranka je pavšalno za potrebe postopka navajala nekakšne prihranke. Kmalu po sporni reorganizaciji je sistemizirala delovno mesto, za katero tožnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti reorganizacije. Obseg del in nalog, ki jih je opravljal tožnik, je ostal nespremenjen. Na to, da je šlo za kršitev prepovedi diskriminacije, kažejo neutemeljeni očitki tožene stranke, da je tožnik slabo opravljal delo. Tožena stranka ni dokazala zasledovanja cilja reorganizacije - večja učinkovitost delovanja in zmanjšanje stroškov poslovanja. Če že večje učinkovitosti ni dokazala, bi lahko dokazala vsaj zmanjšanje stroškov, saj je to preprosta matematična operacija. Ne drži, da tožnik, ob primerjavi predhodne in nove sistemizacije ni opravljal dodatnih nalog vodje oddelka I.. Izvajanje nalog ne bi smelo biti vezano na izobrazbo, kar je razvidno že iz tega, da jih je tožnik pred tem uspešno opravljal. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča drugič. S sklepom Pdp 294/2016 z dne 18. 8. 2016 je pritožbi tožnika ugodilo tako, da je izpodbijani del sodbe I Pd 860/2015 z dne 25. 1. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma v dopolnitev dokaznega postopka predvsem zaradi presoje utemeljenosti tožnikovih trditev o tem, da je do spremenjenega pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter posledično do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prišlo le z namenom, da se tožniku odpove pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se namreč v prvotnem postopku s temi okoliščinami ni ukvarjalo, ker je menilo, da je za presojo izpodbijane redne odpovedi iz poslovnega razloga bistvena zgolj ugotovitev, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo in v okviru te ukinila delovno mesto tožnika, ter da tožnik nima ustrezne izobrazbe za premestitev na novo sistemizirani delovni mesti. Četudi je organizacija delovnega procesa in sprejem ukrepov v smeri večje ekonomske učinkovitosti v domeni delodajalca, pa je v primeru trditev, kot jih je podal tožnik, pomembno preveriti, ali je bila odpoved podana iz nedopustnih nagibov, saj posledično odpovedni razlog ne more biti utemeljen.

7. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni sledilo napotilom pritožbenega sodišča, saj je dejansko stanje raziskalo tudi v nakazani smeri ter nato ponovno presodilo, da je poslovni razlog, ki je predmet izpodbijane odpovedi (zasledovanje boljše organizacije in optimizacije delovnega procesa), utemeljen.

8. Tožnik v pritožbi uveljavlja predvsem zmotno dokazno oceno, ki je bila podlaga takšnemu zaključku. Sklicuje se tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pri čemer kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP (ki naj bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe) ne obrazloži, prav tako ne pojasni, v čem naj bi bila storjena kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ki se nanaša na nemožnost preizkusa sodbe), ki je tudi pritožbeno sodišče ne ugotavlja. Neutemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje tudi kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Sodišče prve stopnje vsebine navedenega v sodbi ni napačno povzemalo. Tožnik pravzaprav s sklicevanjem na protispisnost izpodbija dokazne zaključke sodišča prve stopnje.

9. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil tožnik po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 3. 2007 in pripadajočih aneksih pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodja oddelka A.. Toženka je s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 31. 3. 2015 navedeni oddelek ukinila in s tem tudi delovno mesto tožnika. Tožena stranka mu je posledično podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 5. 2015, pri čemer se je sklicevala, da je temeljni cilj reorganizacije večja učinkovitost delovanja občinske uprave s hkratnim zmanjšanjem stroškov delovanja občinske uprave, kar je v odpovedi tudi obrazložila. Med drugim je navedla, da je bilo potrebno za dosego cilja povečati število temeljnih organizacijskih enot, vendar tako, da so te postale manjše. Posledično se je zmanjšalo število delovnih mest, spremenila se je njihova struktura in zvišal zahtevani pogoj glede izobrazbe.

10. Po 156. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe ZJU. Javnemu uslužbencu lahko preneha delovno razmerje zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov (poslovni razlog), pri čemer je podlaga za ugotovitev razloga za prenehanje delovnega razmerja oziroma za premestitev iz poslovnega razloga sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (reorganizacija). Reorganizaciji pa mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.

11. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izpovedi županje o tem, da je bil oddelek A. preobsežen, kar je med drugim narekovalo oblikovanje dveh manjših oddelkov - oddelek I. ter oddelek J. (poleg uvedbe kabineta županje). Glede na takšno organizacijsko spremembo ni moglo iti za isto (re)organizacijo kot leta 2012. Že to kaže na neutemeljenost pritožbenih navedb, da so bili akti, ki so bili podlaga sporni reoraganitzaciji, enake vsebine kot tisti iz leta 2012. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno upoštevalo tudi Obrazložitev reorganizacije ter analizo delovnih mest v občinski upravi z dne 13. 3. 2015. 12. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo tudi okoliščino, da je bila podlaga za spremembo sistematizacije določena že v Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki ga je sprejel Občinski svet tožene stranke 16. 2. 2015. Podlago za spremembo pravilnika je torej sprejel pristojni Občinski svet kot kolektivni organ, ne npr. županja sama, kar pa zmanjšuje možnost njenih nedopustnih nagibov v zvezi s podajo sporne odpovedi.

13. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni izvedlo ustrezne primerjave med Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji z dne 21. 5. 2012 in Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji z dne 31. 3. 2015. Na podlagi te primerjave je ugotovilo, da je bil del nalog tožnikovega delovnega mesta prenesen v kabinet županje, preostale naloge pa so bile prenesene na delovni mesti vodja oddelka I. in vodja oddelka J..

14. Na podlagi izvedenih dokazov je ugotovilo, da spremembe v smislu razdelitve nalog niso bile le formalne, ampak tudi dejanske. Pravilno je presodilo je, da je obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, da je tožena stranka preverila možnosti premestitve, ter predvsem, kar je bistvo tega spora, da odpoved ni bila podana iz nedopustnih razlogov, saj tudi sistemizacija ni bila spremenjena iz takšnih nagibov.

15. Pritožba slednje neutemeljeno izpodbija s sklicevanjem na izpovedi prič C.C., E.E.,F.F., D.D. in G.G.. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz izpovedi prič ne izhaja, da je bila sistemizacija spremenjena ravno zato, da se tožniku odpove pogodba o zaposlitvi, ne pa zaradi nesoglasij z županjo oziroma zaradi maščevanja H.H.. Kot je povzelo v izpodbijani sodbi, sta priči D.D. in C.C. omenjali zamero s strani H.H., ki je bila prej tožniku podrejena, po nastopu nove županje pa je postala nova direktorica občinske uprave. Izpostavilo je tudi npr. izpoved priče E.E., da se je govorilo o tem, da je delovno mesto tožnika zaradi določenih zadev iz preteklosti postalo nepotrebno, vendar pa te govorice niso prihajale s strani tistih, ki so imeli pristojnosti pri spremembi sistemizacije. Priča F.F. je resda izpovedala, da sta se županja in H.H. združili in da ji je H.H. rekla, naj se tožnik in sodelavec počutita tako kot se je sama takrat, ko jo je župan odstavil. Zaslišana je bila tudi H.H., ki je kot priča povedala, da do tožnika nima zamer in da ni nikomur govorila v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika (in sodelavca), naj občutita to, kar je sama občutila ob D.D. degradaciji. Kljub takšnim izpovedim prič D.D., C.C. in F.F. je sodišče prve stopnje poudarilo pomembno okoliščino, da je bil postopek spremembe sistemizacije opravljen, še preden je H.H. postala direktorica občinske uprave ter da tudi sicer navedena ni pripravljala sprememb sistemizacije. V zvezi s tem je izpostavilo izpoved priče E.E., da je kot takratna v.d. direktorice občinske uprave predstavljala odlok v zvezi s spremembo organizacije tožene stranke. Izpostavilo je tudi okoliščino, da je priča F.F. izpovedala, da sta bila H.H. in uslužbenec K.K. velika prijatelja, vendar pa je bila tudi njemu, skupaj s tožnikom redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga v posledici spremenjenega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. 16. Tožnik se v podkrepitev svojih navedb o nedopustnem odpovednem razlogu neutemeljeno sklicuje na izpoved pričeG.G., saj je ta (župan tožene stranke je bil v letih 2002 do 2010) izrecno izpovedal, da ne ve povedati nič o spreminjanju sistemizacije v letu 2015. Tudi priča D.D. (župan tožene stranke je bil od 10. 10. 2010 do 5. 11. 2014) je izpovedal, da je bil o tem, da se je v letu 2015 spreminjala sistemizacija pri toženi stranki seznanjen le iz govoric, sicer pa ne, saj po primopredaji z novo županjo ni več imel stikov.

17. Čeprav je tožnik na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi opravljal naloge, ki so v zvezi z izvrševanjem (izvornih ali prenesenih) pristojnosti tožene stranke, ki tudi od odpovedi dalje še vedno obstajajo, ne pomeni, da je odpoved nezakonita. Občina mora namreč opravljati svoje z zakonom ali drugimi akti predpisane pristojnosti. Tožnikova logika bi pomenila, da glede na nespremenjene pristojnosti tožene stranke redna odpoved iz poslovnega razloga sploh ne bi mogla priti v poštev, kar pa ne drži. Sprememba organizacije je dopusten poslovni razlog. Delodajalec torej lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo oddelka in delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev.

18. Zato ni bistveno, katere naloge in na katerih delovnih mestih je tožnik delal pred odpovedjo. Prav tako ni odločilna njegova ocena, da bi tožena stranka ravnala bolj smotrno, če bi ga obdržala na delu, kot pa da je oblikovala takšni delovni mesti, za kateri sam ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja. Tožena stranka pa je tudi dokazala, da zahtevana izobrazba za zasedbo novih delovnih mest ni bila določena šikanozno - z namenom, da tožnik tega pogoja ne bi izpolnjeval, ampak zato, ker so to narekovale spremenjene potrebe delovnega procesa.

19. Sodišče prve stopnje je ob primerjavi dveh že omenjenih pravilnikov z dne 31. 3. 2015 in z dne 31. 5. 2012 ugotovilo, da zajemajo naloge novoustanovljenega delovnega mesta vodja oddelka I. določene naloge, ki se nanašajo na ..., katerih tožnikovo delovno mesto ni vsebovalo. Za zasedbo novega delovnega mesta se zahteva najmanj visoka strokovna izobrazba/prva stopnja ekonomske smeri, za tožnikovo delovno mesto pa se je zahtevala univerzitetna ali najmanj visoka strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem/druga stopnja strojne, gradbene, arhitekturne smeri, logistika. Tožnik je diplomirani inženir strojništva ter magister inženir logistike.

20. Glede vsebine dejanskega dela na teh dveh delovnih mestih je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izpovedi županje ter priče B.B., da je za razliko od tožnikovega delovnega mesta na novem delovnem mestu poudarek na finančnem delu. Ugotovilo je še, da je B.B., ki je zaposlena na novem delovnem mestu, po izobrazbi pa diplomirana ekonomistka, že pred spremenjeno organizacijo opravljala finančne naloge. Na drugo na novo ustanovljeno delovno mesto vodja oddelka J. pa je tožena stranka v skladu z zahtevano izobrazbo zaposlila pravnico. Sodišče prve stopnje je upoštevalo izpoved županje, da se na tem delovnem mestu opravljajo naloge upravljanja s premoženjem občine ter še pojasnilo, da tožnik niti ni zatrjeval, da bi takšne naloge opravljal. 21. Vendar pa, kot že nakazano, vprašanje o tem, ali je tožnik predhodno opravljal naloge, ki jih izvajata delavki na novo ustanovljenih delovnih mest, niti ni ključno za presojo organizacijskega razloga odpovedi. Prenos določenih nalog na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev tožnikovega delovnega mesta ni bila upravičena. Prav tako razporeditev nalog ukinjenega delovnega mesta med naloge drugih delovnih mest ne dokazuje navideznosti navedenega odpovednega razloga in tudi ne šikanozne obravnave tožnika.

22. Prav tako ne drži, da naj bi že navedbe tožene stranke o tožnikovem slabem opravljanju dela kazale na diskriminatorno obravnavo pri podaji odpovedi. Tudi okoliščina, da je tožena stranka v juliju 2016, ko torej tožnika ni bilo več pri njej, sistemizirala novo delovno mesto strokovni sodelavec VII/2-II, za katero naj bi tožnik izpolnjeval vse pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, ne utemeljuje nezakonitosti odpovedi. Gre za čas več kot eno leto po odpovedi, to spremembo sistemizacija pa je poleg tega sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo s spremenjenimi delovnimi potrebami pri toženi stranki.

23. Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob podaji odpovedi zasledovala zmanjšanje stroškov. Upoštevalo je, da imajo sedaj pri toženi stranki dva namesto štiri vodilne delavce (prej tri vodje odsekov in en vodja oddelka). Iz opisov delovnih mest je razbralo, da novi vodji delo opravljata v nižjih plačnih razredih kot tožnik. Resda je izpostavilo, da se je število sistemiziranih delovnih mest zmanjšalo s 40 na 34, pri čemer jih je zasedenih 27. V zvezi s tem ni bistvena pritožbena navedba, da po reorganizaciji do spremembe števila zasedenih delovnih mest niti ni prišlo. Tudi, če bi ta trditev držala, zgolj to dejstvo ne bi moglo privesti do tožnikovega uspeha s pritožbo, saj glede na preostale ugotovitve sodišča prve stopnje število zasedenih delovnih mest ne dokazuje, da potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni prenehala.

24. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo tudi o nemožnosti tožnikove premestitve po 158. členu ZJU. Toženka je preverila možnosti za premestitev tožnika na drugo ustrezno delovno mesto, vendar je ugotovila, da nobena od zakonsko predvidenih možnosti pri njej ni obstajala. Posledično je tožnika 3. 4. 2015 uvrstila na interni trg dela, kjer ni bilo izkazanih potreb po premestitvi tožnika, zato mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

25. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

26. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (154., 165. člen ZPP, 41. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl).