Jedro

Zakonski pogoji za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ niti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi niso izpolnjeni, so pa podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje.

Izrek

I. Vloga (pritožba) udeleženca z nazivom „izjava“ z dne 19. 5. 2020 se zavrže. II. Pritožbe se zavrnejo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo udeleženčev predlog za odpust iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda, podrejeno za uvedbo nadzorovane obravnave (I. točka izreka) in udeležencu podaljšalo zadržanje v varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda A., ..., najdalj do 3. 5. 2021 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili udeleženec, njegova odvetnica in B. B. kot udeleženčeva najbližja oseba1. 3. Udeleženec v pritožbi z dne 19. 5. 20202 navaja, da želi za skrbnico B. B. in ne več CSD X., saj je na vseh področjih odlična, skrbna, previdna, natančna in je tudi dobra oskrbovalka. Sta vedno na zvezi in tudi "zakonski izven par". Živela sta skupaj v skupnem gospodinjstvu 8 let in se zelo dobro poznata. Pozna njegov karakter in njegove sposobnosti. Njuna velika želja je, da ponovno zaživi v svobodi. Ima vse pripravljeno. Ko je bil zunaj, je živel tako, kot se spodobi, po pravilih. Ko je pogledal v kozarec, res ni vzel zdravil, ko pa je šlo to mimo, jih je zaužil. Zaradi tega so vozili v P.B.P. Ljubljana. Niti za praznik se ga ni napil, le za Silvestrovo je bil primerno dobre volje. Veliko je sam zase poskrbel. V SVZ A. zna in zmore vse sam poskrbeti z vstajanjem in umivanjem, delavnica-terapija, hobi mu je slikanje in branje knjig. Spoštuje vse zaposlene in upošteva hišni red. Pod ključem je že od leta 2017 in mu je neverjetno hudo in stroga kazen. Ne ve, kaj je zakrivil, da si je to zaslužil. Prosi za odpustnico na svobodo. Tudi v drugi pritožbi3 z dne 19. 5. 20204 prosi za odpust na svobodo. Nič ni zagrešil, ni kriv, da je prišel do sodišča in je krivo obsojen. V tretji pritožbi z dne 22. 5. 20205 udeleženec ugovarja v besedilu, ki mu preprečuje kvalitetno bivanje in oskrbo primerno digitalni dobi in strokovnosti socialne in zdravstvene stroke. Izvedenec mu preprečuje svobodo samo zato, ker je po MKB določil bolezni, niti z besedo pa ni omenil zdravil, ki jih je moral prisilno jesti in njihovih stranskih učinkov na psiho, možgane in telo. Zahteva bivanje v skupnem gospodinjstvu s svojo partnerko in stroške oskrbe, opisane v prilogi, datirani dne 21. 5. 20206. Zahteva bivanje v individualni hiši z velikim vrtom, funkcionalno razporeditev prostorov, kvaliteto bivanja 21. stoletja, kabelsko TV, internet in skype za komunikacijo. Lokacija mora biti 10 minut od Nevrološke klinike v Ljubljani. Vsebino zdravstvene oskrbe bo potrdil njegov osebni zdravnik. Redno bo obiskoval psihiatrično ambulanto v lokalnem okolju, obiskovala ga bo patronažna sestra. Sklenil bo naročniški paket e-oskrba, s socialnim servisom v lokalnem okolju pa SOS storitev povezljivosti non stop z rdečo tipko. Njegova zunajzakonska partnerica ima ustrezno izobrazbo, v njenem spremstvu bo obiskoval dnevni center v lokalnem okolju, izobraževalne delavnice, obiskoval bo knjižnico za pridobivanje splošne razgledanosti.

4. Najbližja oseba, ki napiše večino udeleženčevih pritožb, on jih pa samo podpiše, je napisala tudi „izjavo“7, datirano 19. 5. 2020, v kateri udeleženec uvodoma zanika, da bi kršil Hišni red, da se ni držal dogovora ob polurnem izhodu iz stavbe. Te vloge udeleženec ni podpisal (prim. 335. člen Zakon o pravdnem postopku - ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo na podlagi 336. člena ZPP in o tem odločilo v I. točki izreka tega sklepa.

5. Udeleženčeva odvetnica v prvem delu pritožbe povzema potek postopka in naroka, ki se je vršil preko videokonference. Ugotavlja, da sklep sodišča temelji na mnenju izvedenca, ki je zapečatil usodo vsaj za eno leto. Izvedenec je povedal, da je stanje udeleženca, ki je videokonferenco spremljal mirno in brez razburjanja, rezultat jemanja pravilno določenih zdravil in njegovega psihičnega stanja. Tudi če je v tem trenutku udeleženec pogovorljiv in stabilen, ni namen zakona in Ustave RS, da mu je za to treba nujno omejiti prostost. Stvar posameznika je, v kakšnem stadiju je. Če je sposoben prebivati doma in v zakonski skupnosti, potem je to najbolj naraven način bivanja in sobivanja. Država bi lahko zaprla vse, ki najbolje funkcionirajo zaprti v zavodu. Odvetnica je v prvotni obliki predlagala (kasneje pa predlog umaknila), da se pogleda tudi eventualno diagnozo partnerice, ki po oceni izvedenca slabo vpliva na udeleženca, da vedno kloni. Udeleženec se vedno prilagodi osebi z močnejšim karakterjem, zato je bistveno, da je sedaj izločen iz skupnosti. Tak način je iz zdravstvenih razlogov povsem pravilen, je pa vprašljivo, ali je mogoče človeku uničiti partnerstvo in ljubezensko zvezo zaradi zdravstvenih razlogov. Udeleženec ne bo izpodbijal izredno kvalitetno spisanega sklepa, pove le, da je trenutno v dobrem stanju, da si želi domov, čeprav trenutno nima stalnega prebivališča in tudi najbližja oseba se ni izjavila, kje bi lahko živela. Zavod se brani sprejemov zaradi prezasedenosti, v konkretnem primeru pa sam predlaga pridržanje. Tudi če je iz zdravstvenih razlogov najbolje, da je udeleženec pridržan še za eno leto in se ga v kritičnih situacijah odpelje na zdravljenje v psihiatrično bolnico in nato vrne nazaj, gre za sistem kroženja od doma do zavoda, iz zavoda v bolnico, iz bolnice v zavod in bi bil sedaj na vrsti dom in to si tudi želi. Po oceni udeleženca ni resne nevarnosti, da bi karkoli naredil sebi ali komu drugemu ali bi okrnil premoženje. Nevarnost ni dovolj izražena, da bi bil v zavodu, tudi če je to po oceni zdravnikov zanj najbolje. Ima pravico do osebne svobode, zagotovljeno z vsemi deklaracijami človeških pravic, Zakonom o pacientovih pravicah in tudi z Zakonom o duševnem zdravju.

6. Najbližja oseba "ugovarja delno v tekstih, ki obravnavajo namestitev, vrsto socialne oskrbe in zdravstvene oskrbe." Prilaga šest strani rokopisa, in sicer dopis SVZ A. 24. 4. 2020, Dopolnitev pritožbe 5. 5. 2020-2 strani. Navaja, da sodišče ni upoštevalo želje varovanca, pooblaščenke in izvenzakonske partnerice ter zakonodaje. Sodni izvedenec razlaga diagnoze, kakor da so ljudje poskusni zajčki farmacije. Direktor SVZ A. ni strokovno utemeljil podaljšanja, psihiatrinja je napisala kratko mnenje brez strokovnih utemeljitev. Zdravstveno oskrbo je mogoče najbolj kvalitetno zagotoviti na lokaciji blizu bolnišnice, ki ima nevrološko oskrbo. Kraj D. je predaleč od ZD S. Od nastopa nevrološkega dogodka do Nevrološke klinike Ljubljana je najmanj eno uro in 40 minut vožnje. Na varovanem oddelku SVZ A. ne merijo življenjskih funkcij, nimajo defibrilatorja, nekatere zdravstvene storitve so samo od 7.00 do 15.00 ure. Od 15.00 ure do 20.00 ure ima varovani oddelek samo dežurno medicinsko sestro, velikokrat se nihče ne javi na telefon. Zakaj ima SVZ A. v isti etaži varovani oddelek in mrtvašnico? Kakšna kvaliteta bivanja je v istem prostoru z invalidi na vozičku? To je terapevtsko zgrešeno. Leta 2018 je SVZ A. pojasnil, da je SVZ A. neprimeren za udeleženca, v letu 2020 pa je oskrba optimalna? Izvedenec navaja diagnoze, ne pove pa imena zdravila, doze, proizvajalca, stranskih učinkov ipd. Udeleženec je od leta 2012 živel na prostosti, opravil tečaj socialne vključenosti, program zaposlitvene rehabilitacije, učil se je računalništva in uporabe interneta. Bil je v dveh programih odvajanja od kajenja in alkohola. V domu ga dobesedno spodbujajo k nič početi in h kajenju. Delovna terapija je le 1 - 3 ure na dan, ostali čas gleda invalide in mrtvašnico. Osebje udeležencu preprečuje kreativno ustvarjanje. V zaključku pritožbe se B. B. sklicuje na Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev in Zakon o socialnem varstvu.

7. Pritožbe niso utemeljene.

8. Socialni varstveni zavod je splošni ali posebni javni socialnovarstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno, varovani oddelek pa je oddelek v socialnovarstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.

9. Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo (74. člen ZDZdr) ali brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (75. člen ZDZdr), če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; (2) če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katerih ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in (6) če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Zadržanje v varovanem oddelku na podlagi sklepa sodišča se lahko določi za največ eno leto, če pa je za odvrnitev ogrožanja iz vzrokov v prej navedenih alinejah nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, se to lahko na predlog direktorja SVZ podaljša (77. člen ZDZdr).

10. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z ugotovitveno odločbo U-I-477/18-19 z dne 23. 5. 2019 odločilo, da je ZDZdr v neskladju z Ustavo, ker ne ureja vprašanj, ki bi jih po prvem in drugem odstavku 19. člena Ustave RS zaradi varstva pravice do osebne svobode oseb, ki so obravnavane v nepravdnih postopkih po navedenem zakonu, moral urediti. Učinek takšne odločbe je, da zakonske določbe, ki jih ni bilo mogoče razveljaviti, veljajo še naprej. Čeprav je ugotovljena njihova protiustavnost, jih sodišča lahko uporabijo pri sodnem odločanju, vendar samo ob upoštevanju razlogov iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča.8 Sodišče prve stopnje jih je v celoti upoštevalo. Pravilno je tudi izpostavilo, da je Ustavno sodišče presojalo prvo namestitev udeleženca v varovani oddelek SVZ A., ki je namestitvi ugovarjal zaradi prostorskih in kadrovskih kapacitet, v konkretni zadevi pa je SVZ A. sam predlagal nadaljnje podaljšanje zadržanja udeleženca v varovanem oddelku.

Glede ustreznosti zavoda in oskrbe udeleženca

11. Na pritožbeno navedbo najbližje osebe, da SVZ A. v letu 2020 ne more biti primeren za oskrbo udeleženca, če pa je v letu 2018 sam obveščal sodišče, da je prezaseden in ne more nuditi primerne oskrbe, je jasno odgovorjeno že v razlogih sodišča prve stopnje (30. točka obrazložitve). V letu 2018 je tekel postopek prvega sprejema udeleženca v varovani oddelek SVZ A. Udeleženec je v varovanem oddelku od maja 2018 in sedaj predlaga odpust, SVZ A. pa podaljšanje ukrepa. Udeleženec je nameščen v dvoposteljni sobi, kar ustreza zahtevam Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev9, poleg tega pa je tudi izvedenec ugotovil, da je ravno SVZ A. za udeleženca najbolj primeren, česar nihče od pritožnikov ne izpodbija.

12. Tudi na pritožbene navedbe najbližje osebe o domnevno neustrezni strokovni in siceršnji oskrbi udeleženca odgovorilo že sodišča prve stopnje (28. točka), zato se pritožbeno sodišče na te razloge le sklicuje in jih ne bo ponavljalo.

Glede izpolnjenosti zakonskih pogojev iz prvega odstavka 74. člena v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr

13. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, predvsem na podlagi izčrpnega in prepričljivega mnenja izvedenca psihiatrične stroke, zaključilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ A. niti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi, so pa podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje. Pritožbeno sodišče se s to ugotovitvijo v celoti strinja in v celoti pritrjuje tudi razlogom sodišča prve stopnje, ki so natančni, sistematični, jasni in tako popolni, da jim pritožbeno sodišče pravzaprav nima česa dodati. Celo odvetnica pooblaščenca je v pritožbi zapisala, „da predlagatelj ne bo izpodbijal del po del izredno kvalitetno napisanega sklepa, temveč pove, da je trenutno v dobrem stanju, da si želi domov, čeprav trenutno nima stalnega bivališča in tudi najbližja oseba se ni izjavila, kje bi lahko živela“. Želja udeleženca, da bi živel s svojo partnerko (najbližjo osebo), glede na prepričljive ugotovitve izvedenca ne more biti utemeljen razlog za njegov odpust oziroma nadzorovano obravnavo. Udeleženec ima namreč še vedno prisotne tri trajne duševne motnje10, zaradi katerih ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Udeleženec, rojen leta 1966, že vse življenje biva v socialno varstvenih zavodih in psihiatričnih bolnišnicah11. Zaradi napredujočega umskega upada ni sposoben poskrbeti niti za osnovne življenjske potrebe12, aktivno odklanja nujno potrebna zdravila in že nekaj dni13 po opustitvi jemanja zdravil ne zmore več smiselno komunicirati. Z opuščanjem zdravil udeleženec hudo škoduje svojemu zdravju14, pri čemer odklanjanje zdravil ni njegova voljna in zavestna odločitev, saj je po mnenju izvedenca ni sposoben sprejeti. Ob prenehanju jemanja zdravil vedno pride do poslabšanja stanja, vsako novo poslabšanje ima za posledico, da je zdravstveno stanje težje in bolj odporno na zdravila. Potrebnih je več zdravil in daljši čas, da pride do stabilizacije. Izvedenec je še opozoril, da je v primeru, da udeleženec ne bi jemal zdravil, proces propadanja možganovine bistveno hitrejši. Da udeleženec odklanja zdravila, ni sporno, k temu ga usmerja tudi najbližja oseba15, ki je prepričana, da mu zdravila škodujejo. Poleg vsega navedenega je v izvedeniškem mnenju povzeta medicinska dokumentacija, iz katere izhaja, da je udeleženec že večkrat skušal storiti samomor in da je tudi hetereoagresiven. Neutemeljena je torej pritožbena trditev udeleženčeve odvetnice, da ni podana resna nevarnost, da bi udeleženec kaj naredil sebi ali drugim.

14. Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da ugotovljenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj ne nudijo stalnega nadzora in ustrezne strukture, ki jo udeleženec nujno potrebuje. Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da nobena milejša oblika pomoči trenutno ni možna, saj udeleženec ne prepozna nujnosti jemanja zdravil, še manj pa se tega zaveda najbližja oseba, kar zelo očitno izhaja iz njenih vlog. V zvezi njeno pritožbeno trditvijo, da je udeleženec od leta 2012 živel na prostosti in obiskoval številne tečaje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v obdobju od leta 2014 do 2017 tudi vsaj 20 krat hospitaliziran zaradi hudega poslabšanja stanja. Udeleženec nenazadnje ni bil sposoben funkcionirati niti na odprtem oddelku SVZ A., kar se je izkazalo januarja 2020, ko so morali program prekiniti zaradi hospitalizacije v psihiatrični bolnišnici.

15. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbe udeleženca, njegove odvetnice in bližnje osebe zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). V času odločanja o pritožbah še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, ker pravočasna pritožba novega odvetnika udeleženca še ni sposobna za obravnavo. V skladu s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je zato odločeno le o pritožbah udeleženca, najbližje osebe in odvetnice, ki je udeleženca zastopala v dosedanjem postopku. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko bo pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi novega odvetnika, če bo sposobna za obravnavo oziroma ko bo potekel rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ga bo določilo sodišče prve stopnje.

1 10. točka 2. člena Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr. 2 Na pošto je bila oddana priporočeno dne 21. 5. 2020. 3 Pritožbeno sodišče vse pritožbe udeleženca obravnava kot enotno pritožbo. 4 Pritožba je bila poslana z navadno pošto, sodišče prve stopnje jo je prejelo 21. 5. 2020. 5 Na pošto je bila oddana priporočeno po pošti dne 22. 5. 2020. Napisala jo je najbližja oseba B. B., na prvi strani pa jo je podpisal udeleženec C. C., zato jo bo pritožbeno sodišče obravnavalo kot pravočasno pritožbo udeleženca, ki je izpodbijani sklep prejel 19. 5. 2020. 6 Tudi to vlogo bo sodišče obravnavalo kot pravočasno pritožbo udeleženca, ki je podpisan na prvi strani, besedilo pa je napisala najbližja oseba in dodala, da se strinja. 7 Gre za izjavo s prilogami Hišni red in barvne fotografije poškodb. 8 Enako sklep VSL II Cp 1213/2019 z dne 28. 6. 2019. 9 Sobe za odrasle so eno ali dvoposteljne (sedmi odstavek 8.a člena Pravilnika). 10 Blago duševno manj razvitost z vedenjsko prizadetostjo, znake sindroma odvisnosti od alkohola in organsko shizofreniji podobno motnjo. 11 Udeleženec je bil do sedaj najmanj 70 krat zdravljen v psihiatričnih bolnišnicah, samo v obdobju od leta 2014 do 2017 20 krat. Od maja 2018 je nastanjen v SVZ A., v preteklosti pa je bil tudi v CUDV B. Obdobja, ko ni bil v bolnišnicah in zavodih, so izjemno kratka. 12 Osebnostno in intelektualno je na ravni največ 10 letnega otroka. 13 Kar po mnenju izvedenca potrjuje, da je duševna motnja huda, ker v večini podobnih primerov pride do poslabšanja pol leta po prekinitvi uživanja zdravil. 14 Posledica opustitve zdravil so preganjavica, nanašalnost, prisluhi, kar vse povzroča strah, ki ga udeleženec lajša z uživanjem alkohola. 15 Z veliko verjetnostjo pri udeležencu obstaja tudi četrta duševna motnja, in sicer inducirana blodnjava motnja (folie a deux, norost v dvoje). Po ugotovitvah izvedenca je klinična slika udeleženca in najbližje osebe, ki udeleženca stalno prepričuje, naj ne jemlje zdravil in odide iz zavoda, tipična za posebno obliko duševne motnje (folie a deux), ko intelektualno bistveno bolje opremljena oseba s hudo obliko duševne motnje popolnoma prepriča in nadzira voljo intelektualno slabše razvite osebe. Iz vseh dopisov najbližje osebe (22 vlog) je jasno, da je najbližja oseba bistveno bolje opremljena kot udeleženec in zato lahko z njim brez težav manipulira.