Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 163/2011

ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.163.2011 Delovno-socialni oddelek

bistvena kršitev določb pravdnega postopka relativna kršitev procesnih pravil obrazložitev procesne kršitve protispisnost
Vrhovno sodišče
6. november 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pogoj za ugotovitev obstoja relativne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP je oprt na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato mora revident navesti, kako konkretno je zatrjevana kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Če gre za nasprotje o dejstvih, ki niso odločilna, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine v znesku 247.708,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je do odpoklica tožnika s položaja predsednika uprave tožene stranke prišlo iz razlogov na njegovi strani, zato za plačilo odpravnine, ki bi mu po 20. členu pogodbe o poslovodenju pripadala, če bi prišlo do odpoklica iz razlogov v sferi družbe, niso bili izpolnjeni pogoji.

2. Sodišče druge stopnje se je s presojo sodišča prve stopnje strinjalo, zato je tožnikovo pritožbo zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri poleg zmotne uporabe materialnega prava zatrjuje tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi z drugim odstavkom 287. člena ZPP ter iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev, ker ni obrazložilo, zakaj je predlagane dokaze, ki jih ni izvedlo, zavrnilo, prav tako pa tudi sodišče druge stopnje, ker se je postavilo na stališče, da ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišču druge stopnje očita nadalje protispisnost glede ugotovitev o zapisnikih s sej nadzornega sveta in prilog k zapisnikom, pri čemer zatrjuje, da iz listin ne izhaja, da bi bil dopis z dne 12. 6. 2009 priloga k zapisniku 32. seje. Ker ni pojasnjeno, zakaj tak zaključek, revident meni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Da je šlo le za napako v naslovih, je sodišče ugotovilo samo, ne da bi imelo za to podlago.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Kršitev dolžnosti, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne s sklepom in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil, je relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zagreši jo lahko samo sodišče prve stopnje, sodišču druge stopnje pa jo je mogoče očitati, če pritožbeni očitek te kršitve neutemeljeno zavrne. Sodišče prve stopnje je zavrnitev nekaterih dokaznih predlogov sicer res obrazložilo posplošeno, češ, da je stvar zrela za razsojo, kar pomeni, da že izvedeni dokazi nudijo zadostno podlago za odločitev. S tem pa se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje in pojasnilo, zakaj izvedba ostalih s strani tožnika predlaganih dokazov za odločitev v obravnavani zadevi ni (bila) bistvena. Pogoj za ugotovitev obstoja te (relativne) kršitve je vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe. Revident vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe zatrjuje s splošno navedbo, da nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga strankam ne omogoča polnega vsebinskega dialoga s sodiščem prve stopnje in zato ogroža tudi pravico do pritožbe. Kako je konkretno vplivala zatrjevana opustitev sodišča prve stopnje na pravilnost in zakonitost sodbe, pa revizija ne pojasni. Zato revizijsko sodišče očitane kršitve ni ugotovilo.

7. Tudi očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je prišlo do zaključka, da gre pri zapisu z dne 12. 6. 2009 za napako (prvi odstavek na strani 5 obrazložitve). Nestrinjanje revidenta s takim zaključkom pa pomeni nedovoljen revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Neutemeljen pa je tudi očitek kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede dopisa z dne 12. 6. 2009 ter zapisnika z 32. seje nadzornega sveta. Nobenega dvoma ni, da je dopis z dne 12. 6. 2009 priloga zapisnika 32. seje nadzornega sveta, saj to izhaja iz zapisnika samega (šesti odstavek III. dela zapisnika). Pač pa je sodišče druge stopnje kot del tega zapisa neutemeljeno štelo tudi zapis z naslovom „34. seja NS – pregled realiziranih sklepov NS do 33. redne seje NS“. Gre za zbirni prikaz nerealiziranih sklepov nadzornega sveta od njegove 22. do 33. seje. Zato na tem dokumentu ni datuma 12. 6. 2009 in iz njega ne izhaja, da je sestavni del dopisa z dne 12. 6. 2009, ki je bil sestavljen pred tožnikovim odpoklicem. Vendar pa ta napaka ne predstavlja očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker ne gre za nasprotje o odločilnem dejstvu. Tudi, če je bil zapis sestavljen po 32. seji nadzornega sveta, to na zakonitost razrešitve in obstoja razlogov zanjo ne vpliva, saj je razloge za odpoklic (ti se skladajo z vsebino navedenega zapisa, navedeni pa so tudi v zapisniku 32. seje) podrobno opisala priča O. F., namestnica predsednika nadzornega sveta.

9. Na pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zato morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, torej tudi glede uporabe materialnega prava, konkretizirani. Revident je navedel le, da „sodišče ni sledilo tožnikovemu razumevanju določbe pogodbe, ampak je zapis o realizaciji pravice razložilo s smiselno uporabo pravila delovnega prava po 3. odstavku 88. člena ZDR“, kar tudi drži. Katero materialnopravno določbo in zakaj naj bi jo prekršilo sodišče druge stopnje, pa iz revizije ni razvidno. Zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

10. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Tožena stranka na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia