Jedro

Ob načelnem strinjanju revizijskega sodišča s tem, da mora biti tudi delavec ustrezno aktiven pri seznanjanju s svojimi delovnimi obveznostmi, to glede na konkretne ugotovitve ne more spremeniti presoje, da tožena stranka ni dokazala, da je bila tožnica (ustrezno) seznanjena z obveznostjo udeležbe na zboru. Ne gre za to, da bi morala tožena stranka tožnico še dodatno ustno obveščati o njenih obveznostih, temveč da ni dokazala, da je tožnico sploh obvestila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 5. 2012, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in ji še traja, zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji obračunati ter izplačati zapadlo plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja.

2. Sodišče je ugotovilo, da se tožnica neupravičeno ni udeležila delnega vzgojiteljskega zbora 28. 3. 2012 ob 16. uri in v zvezi s tem tudi obrazložilo, da bi morala sama poskrbeti, da bi redno pregledovala oglasno desko, preko katere so delavce obveščali o vzgojiteljskih zborih. Imela je tudi intranet in geslo za dostop. Ugovor, da ni znala vstopiti, je ne odvezuje. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je tožnica kršila nekatere obveznosti iz delovnega razmerja po predhodnem pisnem opozorilu z dne 14. 3. 2012, in sicer da so bili štirje očitki iz tega opozorila utemeljeni. Utemeljena pa je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - v skladu z določbo prvega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) in prvega ter drugega odstavka 88. člena ZDR.

3. Sodišče druge stopnje je po opravljeni obravnavi pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici iz krivdnega razloga z dne 21. 5. 2012, ugotovilo, da delovno razmerje tožnici pri toženi stranki ni prenehalo ter ji še traja, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu, z vsemi pravicami in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati na delo, razporeditvi na dosedanje delovno mesto, ji vpisati delovno dobo, oziroma jo prijaviti v vsa ustrezna zavarovanja, za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa obračunati bruto plače in ostale prejemke, od njih odvesti prispevke in akontacije dohodnine, tožnici pa izplačati neto zneske v višini razlike med prejeto plačo pri drugem delodajalcu in razliko med prejetim nadomestilom za čas brezposelnosti in plačo oziroma nadomestilom plače, ki bi jo prejemala po pogodbi o zaposlitvi pri toženi stranki, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je naložilo tudi, da tožnici povrne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške.

4. Pritožbeno sodišče je naprej ugotovilo, da je bilo pisno opozorilo tožnici izdano v skladu z zakonom, ker se 9. 2. 2012 niti 16. 2. 2012 ob 17. uri ni udeležila obveznega predavanja pri toženi stranki, in ker je 14. 2. in 17. 2. 2012 odšla iz prostorov tožene stranke predčasno; očitek v zvezi z drugimi kršitvami ni utemeljen. V zvezi z tožničino odsotnostjo iz delnega vzgojiteljskega zbora dne 28. 3. 2012, kar je bilo razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tožnice nihče ni ustno obvestil o delnem zboru dne 28. 3. 2012, čeprav je bil pred tem običajen način tudi ustno obveščanje, sicer pa tožena stranka tudi ni dokazala, da je zapisnik z dne 5. 2. 2012, v katerem je bil najavljen delni zbor v enoti Z. za 28. 3. 2012, dejansko visel na oglasni deski v tej enoti, tako da bi ga tožnica lahko videla. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, kakšen je bil običajen način izobešanja zapisnikov, ne pa tudi, da je bil konkreten zapisnik na oglasni deski. Iz dokaznega postopka izhaja tudi, da uporaba intraneta ni bila obvezna in pri toženi stranki nihče ni preverjal, kdor ga dejansko uporablja. Ugotovljeno je bilo, da ga ni uporabljala vsaj tudi zaslišana priča J. P., iz druge enote. Tožena stranka ni dokazala, da je bila tožnica seznanjena s svojo delovno obveznostjo, da se mora udeležiti delnega zbora dne 28. 3. 2012, torej te obveznosti posledično tudi ni mogla kršiti. Pritožbeno sodišče je nadalje zavrnilo na pritožbeni obravnavi podan predlog tožene stranke za razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR.

5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Navaja, da je sodišče zavzelo stališče, da je bila dolžnost tožene stranke pri seznanjenju delavcev z njihovimi obveznostmi dvojna, in sicer da bi morala tožnico na običajen način obvestiti o njeni obveznosti, na kar bi morala tudi z gotovostjo potrditi, da je z obveznostjo dejansko seznanjena, jo zazna, pozna in se je zaveda. Aktivnost delavcev pri seznanjanju z vsebino delovnih obveznosti je ključna za delovno razmerje; če bi morali delodajalci dokazovati, da je bila določena naloga dejansko v percepciji posameznega delavca, ki mu je bila naložena, bi to predstavljalo hudo motnjo v delovnem procesu. Gre za podobno situacijo, kot v primeru vročanja pošiljke - da bi bilo treba dokazati, da jo je nekdo tudi prebral. Zaključek sodišča druge stopnje, da naj bi bila odpoved nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala, da je bila tožnica seznanjena s svojo obveznostjo udeležbe na delnem vzgojiteljskem zboru, ni pravilen. Sodišče druge stopnje je odločitev utemeljilo le na tem, zanemarilo pa je tožničino dolžnost, da se aktivno seznanja z vsebino njenih delovnih obveznosti. Prav tako ni upoštevalo, da so se pri toženi stranki obvestila zaposlenim posredovala preko oglasne deske in preko intraneta, na kar so bili zaposleni preko zapisnika z dne 13. 2. 2012 izrecno opozorjeni. Zaključek sodišča, da bi morala tožena stranka tožnico še dodatno obveščati, ni pravilen. Tožnica se je bila dolžna prilagoditi novemu načinu obveščanja, ki ga je vpeljalo novo vodstvo tožene stranke. Neupravičeno bi bilo od delodajalca zahtevati, da delavca še dodatno ustno obvešča. Da je bil zapisnik zagotovo na intranetu, v postopku ni bilo sporno. Zaključek drugostopenjskega sodišča, da uporaba intraneta ni bila obvezna, še ne pomeni, da tožnica ni imela na voljo drugih načinov seznanjanja z vsebino delovnih obveznosti. Tožena stranka kot bistveno poudarja proaktivno dolžnost delavca seznaniti se s svojimi obveznostmi in navodili. Tožnice ne opravičuje dejstvo, da se ni želela naučiti uporabljati intraneta. Neuporaba enega načina ali zgolj občasna uporaba drugega načina tožnice ne more razbremeniti. Krivdna nevednost ne more opravičevati kršitve delovnih obveznosti oziroma opustitev dolžnih ravnanj. Ob dejstvu, da je bila tožnica nedvomno seznanjena z novimi običajnimi načini obveščanja, pri čemer ji je bil dostop do teh sredstev ves čas omogočen, delavka pa se ga zavestno ni posluževala, bi sodišče moralo priti do drugačnega zaključka. Ni mogoče stati na stališču, da je bila tožnica lahko popolnoma pasivna.

6. V odgovoru na revizijo tožnica prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Navaja, da je revizijsko sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje, torej na dejstvo, da ni bila seznanjena z delnim zborom v enoti Z., določenim za dne 28. 3. 2012. Opustitev dolžnosti proaktivnega spremljanja delovnih obveznosti kot krivdni razlog ni bil naveden v redni odpovedi. Revizijske navedbe so tudi neutemeljene, saj iz sodbe sodišče druge stopnje izhaja, da ni bilo ugotovljeno, da je bila tožnica o delnem zboru obveščena ustno in tudi ne preko intraneta. Navedbe v zvezi z dolžnostjo aktivnega spremljanja delovnih obveznosti predstavljajo revizijsko novoto. Bila je dalj časa bolniško odsotna in je začela opravljati delo šele januarja 2012; s strani nadrejenih ni bila seznanjena z vsemi obveznostmi in sprejetimi načini obveščanja, ki ga je uvedlo novo vodstvo itd. 7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS - 1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

9. Revizija se uvodoma sklicuje na revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka, ki pa ga v nadaljevanju ne konkretizira. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb postopka ni moglo in smelo preizkusiti.

10. Po izvedeni glavni obravnavi pred sodiščem druge stopnje je to sodišče dejansko sledilo zagovoru tožnice in ugotovilo, da le ta ni bila seznanjena z dolžnostjo udeležbe na delnem zboru dne 28. 3. 2012, oziroma da tožena stranka ni dokazala (če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani - prvi odstavek 82. člena ZDR), da je zapisnik z dne 5. 3. 2012, v katerem je bil najavljen delni zbor za 28. 3. 2012, visel na oglasni deski v tožničini enoti, tako da bi ga tožnica lahko videla. Nadalje je ugotovilo, da tožnica ni uporabljala intraneta; uporaba intraneta pri toženi stranki ni bila obvezna; ugotovljeno je bilo, da tožnica preko intraneta ni bila obveščena; tudi sicer je ni nihče ustno obvestil o delnem zboru dne 28. 3. 2012. Ker se tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da se tega sestanka neupravičeno ni udeležila, kljub temu da je bila o sestanku predhodno obveščena, je sodišče druge stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev presodilo, da tožnici ni mogoče očitati te kršitve; to pomeni, da je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

11. Nasprotne revizijske navedbe tožene stranke delno predstavljajo nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča druge stopnje, česar ni mogoče upoštevati. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe v zvezi z tem, kaj je ob običajnih načinih obveščanja dolžan storiti delavec in kaj delodajalec. Ob načelnem strinjanju revizijskega sodišča s tem, da mora biti tudi delavec ustrezno aktiven pri seznanjanju s svojimi delovnimi obveznostmi, to glede na konkretne ugotovitve ne more spremeniti presoje, da tožena stranka ni dokazala, da je bila tožnica (ustrezno) seznanjena z obveznostjo udeležbe na zboru. Ne gre za to, da bi morala tožena stranka tožnico še dodatno ustno obveščati o njenih obveznostih, temveč da ni dokazala, da je tožnico sploh obvestila. Tožena stranka ni dokazala, da je bil zapisnik, iz katerega je izhajala obveznost udeležbe na zboru, sploh izobešen v njeni enoti. Če bi dokazala to, bi seveda tožnici lahko upravičeno očitala neupravičen izostanek z zbora - v povezavi s tem, da ni bila zadosti aktivna, da bi se seznanila z vsebino zapisnika in njenimi obveznostmi, ki so iz tega izhajale.

13. Sodišče je sprejelo tudi dokazni zaključek, da se tožnica ni seznanila z obvezno prisotnostjo na sestanku preko intraneta, da tega ni uporabljala oziroma se ga še ni naučila uporabljati, uporaba intraneta pa pri toženi stranki ni bila obvezna; pri toženi stranki se tudi ni preverjalo, kdo ga sploh uporablja. Zato tudi v zvezi s tem načinom obveščanja ni mogoče presoditi, da je tožnica kršila delovne obveznosti, ker se ni udeležila delnega zbora.

14. Ob dokaznih zaključkih sodišča druge stopnje ni mogoče govoriti o krivdni nevednosti tožnice, kar skuša tožena stranka prikazati v reviziji.

15. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

16. Že iz razloga, ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka (razen če bi delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice), tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (peti odstavek 41. člena ZDSS-1). Svoje stroške odgovora na revizijo krije tudi tožnica sama, saj odgovor ni prinesel ničesar bistvenega (prvi odstavek 155. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).