Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec, ki je odsoten z dela zaradi čakanja na delo, pa v tem času zboli in ima s strani osebnega zdravnika oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje odobren bolniški stalež, upravičen za ta čas do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas čakanja na delo ali do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec, ki je odsoten z dela zaradi čakanja na delo, pa v tem času zboli in ima s strani osebnega zdravnika oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje odobren bolniški stalež, upravičen za ta čas do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas čakanja na delo ali do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači za čas od februarja 2016 do junija 2017, od septembra 2017 do novembra 2018 in za februar 2019. Tožnica je imela od 18. 5. 2015 odrejeno čakanje na delo, vendar pa je bila v navedenih obdobjih na podlagi odločb ZZZS nezmožna za delo. V tem času ji toženka po presoji sodišča prve stopnje upravičeno ni izplačevala nadomestila plače v višini 100% od osnove (za čakanje), pač pa nadomestilo, ki pripada delavcu v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni. Sodišče druge stopnje je s presojo soglašalo.

2. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije kot pomembno izpostavlja vprašanje, ali je delavec, ki je odsoten z dela zaradi čakanja na delo iz razlogov na strani delodajalca, pa v času čakanja na delo zboli in ima s strani osebnega zdravnika oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje odobren bolniški stalež, hkrati pa še vedno velja sklep o čakanju na delo doma, upravičen do izplačila 100% nadomestila plače, ker je primarni razlog, zaradi katerega ne dela, čakanje na delo. Meni, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega praksa višjih sodišč ni enotna. Višje delovno in socialno sodišče je v zadevi Pdp 1338/2010 zavzelo drugačno stališče, medtem ko je stališče Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cgp 291/2019 enako kot v tem delovnem sporu.

3. Predlog je utemeljen.

4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je revizijo dopustilo.

6. Odločitev je bila sprejeta soglasno.