Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju sicer pravilno ugotovilo nastop oporočnega dedovanja glede dodatne zapuščine, vendar pa je pri odločitvi spregledalo določbe ZD o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža, niti ni odgovorilo na ključni vprašanji: ali je obseg zapuščine z upoštevanjem novega premoženja bistveno spremenjen in kakšna je pravna narava izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihov vpliv na sedanji zapuščinski postopek, v katerem je predmet dedovanja novo najdeno premoženje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino po pokojni A.J. poleg premoženja, navedenega v pravnomočnem sklepu o dedovanju O 107/60 z dne 22. 5. 1962, še parc. št. 355/2 k. o. X. Ugotovilo je, da za predmetno premoženje nastopi oporočno dedovanje in za dediče razglasilo oporočno dedinjo S.J. do 2/3 ter zakonite dediče A.C. do 1/6 in F.L. do 1/6. M.C. je odreklo status nujnega dediča. 2. Zoper sklep se pritožujeta S.J. in M.C. 3. Dedinja S.J. izpodbija dodatni sklep o dedovanju iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da jo razglasi za edino dedinjo. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpodbijani sklep je v nasprotju z določbami 221., 26. in 47. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), pa tudi v nasprotju z že razglašeno oporoko in napotki Višjega sodišča v Ljubljani, izraženimi v sklepu I Cp 2377/2012 z dne 5. 12. 2012. S prvotnim sklepom o dedovanju O 107/60 z dne 22. 5. 1962 je bila za oporočno dedinjo razglašena pritožnica (zapustničina vnukinja), ki je bila dolžna nujnim dedičem - zapustničinemu sinu F.C. in hčeri R.L. - izplačati nujni delež v znesku 141.090 DIN, zapustničinem vnuku A.C. pa 70.550 DIN. Poleg tega je pritožnica izplačala tudi zapustničine dolgove. Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju z napotki pritožbenega sodišča, ker se ni opredelilo do dveh ključnih vprašanj: 1) ali se je obseg dedovanja z upoštevanjem novega premoženja bistveno spremenil in 2) glede pravne narave izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihovega vpliva na sedanji zapuščinski postopek. Pritožnica opozarja, da ji je bila odvzeta možnost pravice do izjave glede obsega zapustničinega premoženja ter izplačila nujnih dedičev in vračunanja volil v nujne deleže. Nepremičnina, ki je predmet dedovanja, je po podatkih GURS ocenjena na 3.107,00 EUR, zaradi česar se obseg podedovanega premoženja (kljub novemu premoženju) sploh ni povečal, zato nujni delež potomcev ni bil v ničemer prikrajšan. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali sta A. in F.C. sploh uveljavljala nujna deleža, zato se do tega vprašanja ne more podrobneje opredeliti, pri čemer poudarja, da sta bila že v celoti izplačana. Izplačila se v skladu z določilom 47. člena ZD vračunajo v njun nujni delež, zato bi moralo sodišče prve stopnje zaključiti, da jima nujni delež ne pripada. Izpostavlja, da višina nujnega deleža ni bila pravilno izračunana. Opozarja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče z izvedenci ustrezne stroke ugotoviti vrednost zapustničinega premoženja in morebitno prikrajšanje nujnega deleža. 4. M. C. se zoper izpodbijani sklep pritožuje iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Odločitev sodišča prve stopnje, ki mu je kot zapustničinemu pravnuku odreklo status nujnega dediča, je v nasprotju z določilom 12. in 25. člena ZD. Napačen in neobrazložen je izračun višine nujnih deležev, zato se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.

5. Dedinja S.J. v odgovoru na pritožbo M.C. podaja svoje videnje zadeve in predlaga zavrnitev njegove pritožbe.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. V obravnavani zadevi se je po zaključenem zapuščinskem postopku po pokojni A.J. našlo dodatno premoženje – nepremičnina s parc. št. 355/2 k. o. X. Po določbi 221. člena ZD sodišče v takšnem primeru ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Kot izhaja iz prvotnega sklepa o dedovanju z dne 22. 5. 1962 je bilo po zapustnici uvedeno oporočno dedovanje. Zapuščino je podedovala oporočna dedinja, zapustničina vnukinja S.C., ki je nujnim dedičem izplačala nujne deleže v gotovini: zapustničinemu sinu F.C. in hčeri R.L. v znesku 141.090,00 DIN, zapustničinemu vnuku A.C. pa v znesku 70.590,00 DIN.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju sicer pravilno (izhajajoč iz prvotnega sklepa o dedovanju) ugotovilo nastop oporočnega dedovanja glede dodatne zapuščine, vendar pa je, kot pravilno opozarja oporočna dedinja, pri odločitvi spregledalo določbe ZD o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža (25., 26., 28. in 47. člen ZD) ter prezrlo že podane napotke v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2377/2012 z dne 5. 12. 2012 (list. št. 84-87). Ni namreč odgovorilo na ključni vprašanji: 1) ali je obseg zapuščine z upoštevanjem novega premoženja (parc. št.355/2 k. o. X) bistveno spremenjen in 2) kakšna je pravna narava izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihov vpliv na sedanji zapuščinski postopek, v katerem je predmet dedovanja novo najdeno premoženje. V primeru, da gre za bistveno spremenjen obseg zapuščine (1), bo odločitev sodišča odvisna od izjav dedičev tega postopka, ki pa jih sodišče prve stopnje ni pridobilo (2). Le dediči, potomci po zapustničinemu sinu F.C. (razen pravnukov P.C. in K.K., ki sta potomca po pokojnem vnuku F.C.) so izjavili, da svoje dedne deleže sprejemajo in jih odstopajo v korist A.C. Zapustnica pa je imela poleg sina F.G. še hčeri R.L. in F.C. Sodišče prve stopnje je zapustničinega vnuka A.C. razglasilo za zakonitega dediča (3), ni pa pridobilo njegove izjave v zvezi z uveljavljanjem nujnega deleža. Zakonite dedinje M.G., M.C., M.T., S.C. ter M.V.P. so sicer podale dedne izjave na list. št. 30, 31, 34, 35 in 36, iz katerih pa ni razvidno, ali uveljavljajo pravico do nujnega deleža. V dedni izjavi bi moralo biti, skladno s tretjim odstavkom 208. člena ZD, navedeno, ali se dedna izjava nanaša na nujni delež.

9. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju po pokojni R.L. z dne 28. 3.1996 je bil za njenega zakonitega dediča razglašen F.L. (preostali dediči so se dedovanju odpovedali). Sodišče prve stopnje ga je razglasilo za zakonitega dediča (4), ne da bi predhodno pridobilo njegovo izjavo, ali sploh uveljavlja pravico do nujnega deleža. Do ugotavljanja skupnega nujnega deleža in razpoložljivega deleža zapuščine namreč pride samo v primeru, da nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža (5).

10. Zapustničina hči F.C. je bila ob uvedbi dedovanja po zapustnici že pokojna. Tako sta na njeno mesto na podlagi vstopne pravice vstopila zapustničina vnuka A.C. in S.C. (oporočna dedinja). M.C., ki je z izjavo na list. št. 88a izrecno uveljavljal pravico do nujnega deleža, je potomec že pokojnega A.C., zato ima na podlagi vstopne pravice položaj nujnega dediča, kot utemeljeno opozarja pritožba. Upoštevaje določbo 12. člena ZD v povezavi s 25. členom istega zakona del zapuščine, ki bi ga dedoval vnuk, deduje po enakih deležih njegov otrok, zapustničin pravnuk. Zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je odreklo pravnuku položaj nujnega dediča, ni pravilna. Vendar pa je, kot je bilo že opozorjeno, nujni dedič upravičen do nujnega deleža le v primeru, če je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, kar pa zavisi od odgovora na vprašanje, ali se je z dodatnim premoženjem vrednost zapuščine bistveno spremenila. Če bo ugotovljen bistveno spremenjeni obseg zapuščine glede na že pravnomočno razdeljeno dediščino, bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotavljati obračunsko vrednost zapuščine. Način ugotavljanja obračunske vrednosti zapuščine zaradi varovanja položaja nujnega dediča določa ZD v 28. členu (6). Od obračunske vrednosti zapuščine bo sodišče izračunalo zakoniti dedni delež dedičev in njihove nujne deleže, če jih bodo uveljavljali. Predhodno pa jih bo moralo pozvati, da podajo izjave glede uveljavljanja nujnih deležev. Pri tem bo moralo upoštevati določbo 47. člena ZD o vračunanju volila zakonitim dedičem v njihov nujni dedni delež (če to sodedič zahteva) (7) ter upoštevati že plačane zneske iz naslova nujnega deleža, izhajajoče iz prvotnega sklepa o dedovanju.

11. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (spregled določb o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža ter nujnih dedičih) je pritožbeno sodišče obema pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje slediti napotkom, vsebovanim v obrazložitvi (8 - 10. točka). Ker je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti že zaradi zmotne uporabe materialnega prava, se pritožbeno sodišče glede ostalih pritožbenih navedb dedinje Silvestre Colarič ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. V skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

(1) glede na že pravnomočno razdeljeno dediščino

(2) Primerjaj tudi : sklep VSL II Cp 2368/2012

(3) pravilno nujnega dediča, saj je po zapustnici nastopilo oporočno dedovanje

(4) pravilno nujnega dediča, saj je po zapustnici nastopilo oporočno dedovanje

(5) K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, Uradni list, RS, 2009, stran: 100

(6) K. Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Uradni list, sedma spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 2002, stran 57-60

(7) K. Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Uradni list, sedma spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 2002, stran 63