Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker v izpodbijani odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Ker sodišče prve stopnje ni odločalo na glavni obravnavi, dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni izvajalo, posledično zato tudi ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa, postavljeni vprašanji v zvezi z dokaznim sklepom nista pomembni vprašanji v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave pa revidentka ne postavlja.

Ker se tretje vprašanje nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja, revidentka pa tudi ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1), to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča. Ker iz določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 jasno izhaja, da se podaljšanje ODFR presoja po pogojih, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo radijskih frekvenc, drugačna razlaga tudi ne izhaja iz prehodnih in končnih določb ZEKom-1, med strankama pa je nesporno, da je veljavnost ODRF potekla v času veljavnosti ZEKom-1, izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj odgovor nanj na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper dopolnilno odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 38111-14/2014/18 z dne 13. 2. 2015. Z njo pa je bilo odločeno, da se odločba o dodelitvi radijskih frekvenc, št. 38111-14/2014/15 z dne 22. 9. 2014, s katero je bilo odločeno o tožničini zahtevi za podaljšanje veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc št. 893052 z dne 6. 12. 2010, dopolni z novo 1a. točko izreka, ki sledi točki 1 in se glasi: „1.a Zahteva družbe A., d. o. o., za podaljšanje veljavnosti odločbe v delu, ki dodeljuje pravico oddajanja na oddajni lokaciji Grosuplje 3 na frekvenci 102,4 MHz, se zvrne.“ (1. točka izreka); in da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). Odločitev upravnega organa temelji na določbah 24., 33., 54. in osmega odstavka 57. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1).

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnica (v nadaljevanju revidentka) vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi, poredno pa, da ugodi reviziji, razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka sklicuje, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe, s katero se dopolnjuje odločba o podaljšanju odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z odločitvijo, da se zahteva za podaljšanje te odločbe v delu, ki dodeljuje pravico oddajanja na tam navedeni lokaciji, zavrne. V tej odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah, kot npr. X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011. 7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Revidentka v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

9. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012 in X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015). Revidentka teh zahtev ni izpolnila.

10. V reviziji navaja štiri vprašanja. Prvi dve vprašanji izpostavlja kot procesni vprašanji, ki ju veže na revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka, in sicer: „ali mora sodba Upravnega sodišča vsebovati dokazni sklep“, in „ali mora sodišče v okviru dokaznega sklepa oziroma v okviru obrazložitve sodbe pojasniti tudi razloge za zavrnitev izvedbe posameznega dokaza“. Postavljeni vprašanji po presoji Vrhovnega sodišča nista pomembni vprašanji v obravnavani zadevi. Sodišče namreč sprejme dokazni sklep na glavni obravnavi (prim. 287. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ki v tej zadevi ni bila opravljena, saj je sodišče na podlagi 59. člena ZUS-1 odločilo na seji. Dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni obravnavalo (tudi ni nobenega zavrnilo), posledično zato tudi ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave, pa revidentka ne postavlja. Sodne odločbe Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje in jih citira revidentka, niso relevantne za konkretno odločitev, ker se prav vse nanašajo na sodne postopke, kjer je bila glavna obravnava izvedena in je sodišče vodilo dokazni postopek.

11. Tretje vprašanje (“ali je upravni organ za zagotovitev načela kontradiktornosti postopka dolžan s podatki, ki jih v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka pridobi iz uradnih evidenc oziroma z njimi razpolaga, seznaniti stranke postopka ter jim v zvezi s tem zagotoviti možnost do izjave skladno z določilom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku oziroma 22. členom Ustave RS“) se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka. Ker Vrhovno sodišče v revizijskem postopku pravilnosti upravnega postopka ne presoja,(1) revidentka pa tudi ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1), to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.(2)

12. Četrto vprašanje (“ali je ZEKom-1 v delu, ki se nanaša na podaljšanje veljavnosti ODRF materialni predpis“) revidentka izpeljuje iz svoje trditve, da bi bilo treba v obravnavanem primeru za presojo ali so izpolnjeni pogoji za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (v nadaljevanju ODRF) uporabiti določbe starega oziroma prej veljavnega Zakona o elektronskih telekomunikacijah (ZEKom), na podlagi katerega je bila izdana odločba o dodelitvi radijskih frekvenc. Ker iz določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 jasno izhaja, da se podaljšanje ODFR presoja po pogojih, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo radijskih frekvenc, drugačna razlaga tudi ne izhaja iz prehodnih in končnih določb ZEKom-1, med strankama pa je nesporno,(3) da je veljavnost ODRF potekla v času veljavnosti ZEKom-1, izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavni zadevi, saj odgovor nanj na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

13. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) V skladu s 85. členom ZUS-1 Vrhovno sodišče v reviziji presoja pravnomočno sodbo upravnega sodišča glede vprašanja, ali je upravno sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter ali je zmotno uporabilo materialno pravo. Samo iz navedenih razlogov lahko Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavi oziroma spremeni (93. in 94. člen ZUS-1). Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz navedenega zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku.

(2) Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 73/2014, X Ips 306/2014, X Ips 50/2015 in X Ips 291/2015. (3) To še enkrat navaja tudi revidentka v reviziji pri obrazložitvi tega pomembnega pravnega vprašanja.