Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Leta 1995 so pravdne stranke sklenile dogovor, da se toženca1 vselita v predlagateljičino stanovanjsko hišo, ne da bi plačevala najemnino, le stroške. Nato so pri notarju sklenili prodajno predpogodbo 11. 9. 2015 za hišo in v predpogodbi opisane nepremičnine, ki so pomenile funkcionalno zemljišče. Septembra 2017 pa so sklenili še sporno prodajno in darilno pogodbo v obliki notarskega zapisa. Predlagateljica je tožencema prodala še dodatno travnike in njive iz notarskega zapisa. Po podpisu pogodbe je ugotovila, da je prodala stavbna in ne kmetijska zemljišča, kot je mislila. Sodišči sta presojali, ali je bila pri sklenitvi prodajne in darilne pogodbe v obliki notarskega zapisa v (opravičljivi) zmoti, nadalje, ali je sklenila sporen notarski zapis zaradi prevare tožencev in končno, ali je bilo ob sklenitvi notarskega zapisa očitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev notarskega zapisa prodajne in darilne pogodbe med tožnico in tožencema glede nepremičnin, navedenih v točki I izreka. Zavrnilo je tudi zahtevek za neveljavnost vknjižbe tožencev na teh nepremičninah in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali se pri ugotavljanju, ali je v pravnem prometu posameznik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja, upoštevajo tudi osebne lastnosti posameznika in konkretne okoliščine zadeve, torej ali se vsebina zahtevane skrbnosti dobrega gospodarja lahko razlikuje glede na lastnosti konkretne osebe?, 2) Ali ravnanje tožnice v konkretnem primeru, upoštevaje njene osebne lastnosti in konkretne okoliščine, zadostuje standardu dobrega gospodarja?; 3) Ali razlika med pogodbeno ceno in dejansko vrednostjo v višini 49.730,12 EUR ob pogodbeni ceni 120.000,00 EUR oziroma v višini 41.110,80 EUR ob pogodbeni ceni 40.000,00 EUR pomeni očitno nesorazmerje obveznosti v smislu 118. člena OZ? in 4) Ali je dejstvo, da je tožena stranka ponaredila tožničin podpis na pooblastilu za FURS, pravno relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku, ki temelji (tudi) na določbah o prevari in ali torej zavrnitev dokaznega predloga za dokazovanje tega dejstva pomeni bistveno kršitev pravice do predlaganja in izvajanja dokazov?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Predlagateljičina nečakinja in njen mož.