Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas po 67. členu ZDR-1 in letnega dopusta ne izrabi (pa mu kasneje delovno razmerje preneha), pripada nadomestilo po 164. členu ZDR-1 v višini plačila za delo, ki je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ali nadomestilo v višini, kot če bi delal polni delovni čas.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas po 67. členu ZDR-1 in letnega dopusta ne izrabi (pa mu kasneje delovno razmerje preneha), pripada nadomestilo po 164. členu ZDR-1 v višini plačila za delo, ki je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ali nadomestilo v višini, kot če bi delal polni delovni čas.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka s sodbo na podlagi pripoznave toženi stranki naložilo, da mora tožniku obračunati nadomestilo za 25 dni neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2014 v bruto znesku 888,90 EUR in mu izplačati pripadajoči neto znesek ter obračunati nadomestilo za 28 dni neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2015 v bruto znesku 998,26 EUR in mu izplačati pripadajoči neto znesek. V II. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožniku v 8 dneh plačati zakonske zamudne obresti od prisojenih neto zneskov nadomestila za obdobje od 29. 8. 2016 dalje do plačila. V III. točki izreka je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za obračun in plačilo nadomestila za 25 dni neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2014 še v bruto znesku 888,90 EUR, za obračun in plačilo nadomestila za 28 dni neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2015 še v bruto znesku 998,25 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenih neto zneskov nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2014 in leto 2015. V IV. točki izreka je s sklepom ustavilo postopek v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na obračun in plačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2015 v znesku 641,738 EUR bruto oz. pripadajočem neto znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V V. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožniku povrniti njegove pravdne stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je naložilo toženi stranki, da mora tožniku za leto 2014 obračunati in plačati še znesek 888,90 EUR, za leto 2015 pa obračunati in plačati še znesek 998,25 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek iz naslova plačila zakonskih zamudnih obresti je zavrnilo. Poleg tega je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku povrniti njegove pravdne stroške v znesku 696,52 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožniku povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije s sledečimi vprašanji: – ali je delavec, ki delo pri delodajalcu opravlja za krajši (polovični) delovni čas, upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust za polni delovni čas; – ali je delavec, ki delo pri delodajalcu opravlja za krajši (polovični) delovni čas, upravičen zgolj do nadomestila za neizrabljen letni dopust, po obsegu, v katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi; – kako se izračuna višina nadomestila za neizrabljen letni dopust pri delavcu, ki delo pri delodajalcu opravlja za krajši (polovični) delovni čas; – ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo, ki izhaja iz drugega odstavka 67. člena ZDR-1; – ali ima invalid, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas in ima pravico za plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti, tudi pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust, v obsegu za krajši (polovični) delovni čas; – ali pomeni priznanje pravice do nadomestila za neizrabljen letni dopust v obsegu za krajši (polovični) delovni čas v primeru invalida, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas in ima pravico za plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti, zmotno enačenje pravice do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela iz 137. člena ZDR-1 s pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust na podlagi 164. člena ZDR-1; – ali spada pravica do nadomestila za neizrabljen letni dopust med druge pravice iz delovnega razmerja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlogu v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.