Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji uspešno ugovarja, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji uspešno ugovarja, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvršba upnice A. A. zoper dolžnika G. d.o.o., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. 0390 I 165/2010 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. 0390 I 165/2010 z dne 5. 7. 2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 4653/2011, ki se nanaša na položeno vodovodno napeljavo Vodovoda B., z odstranitvijo položene vodovodne napeljave vodovoda B. z nepremičnin parc. št. 288, 289/2 in 290/0, vse k. o. ..., last upnice, z njeno pooblastitvijo, da na stroške dolžnika preko drugega izvajalca ali preko drugih izvajalcev opravi navedena dejanja, nedopustna.

2. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo in predlaga dopustitev revizije glede dveh vprašanj, in sicer: - ali je pravilno stališče, da je izvršba pravnomočnega in izvršljivega sklepa o motenju posesti, s katerimi je bila neposrednemu motilcu posesti naložena odstranitev vodovodne napeljave iz nepremičnin toženke, nedopustna že zaradi dejstva, da je lastnik te gradnje (vodovodne napeljave) tretji - tožeča stranka? - ali je sodišče druge stopnje storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP)?

4. Sodne prakse Vrhovnega sodišča RS glede postavljenih vprašanj ni, hkrati pa izpodbijana odločba odstopa od dosedanje sodne prakse višjih sodišč(1), ki zavzema stališče, da se tožba na motenje posesti lahko uperi ne le proti tistemu, ki je posest motil, ampak tudi proti tistemu, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. V ugotovitvenem delu izreka izvršilnega naslova je izrecno zapisano, da je dolžnik kot podizvajalec del za tožnico kot investitorko položil vodovodne cevi in s tem motil toženkino posest. Pritožbeno sodišče je svojo odločitev zmotno oprlo na dejstvo, da ima tožnica na vodovodni napeljavi B. lastninsko pravico, ki preprečuje izvršbo sklepa o motenju posesti, ki je bil izdan le zoper izvajalca del. V pravdi o nedopustnosti izvršbe ni mogoče ponovno presojati utemeljenosti izvršilnega naslova. Okoliščina, da je stvar, s katero je bilo poseženo v posest upnice na njeni nepremičnini, last tretje osebe, ni relevantna. Tožnica je sodelovala v motenjski pravdi, saj je bila tudi ona tožena in ugovarjala, da je restitucijski zahtevek nezakonit, a je bila njena pritožba zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Vodovodne cevi niso predmet izvršbe in ni mogoče uporabiti 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Tožnica s tožbo nedopustno izpodbija utemeljenost nedenarne terjatve, ki je bila z izvršilnim naslovom priznana toženki. Če bi lahko lastnik gradnje uspel z ugovorom tretjega oziroma s tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe sklepa o motenju posesti, izdanega zoper neposrednega motilca, le zaradi dejstva, da je gradnja njegova last, motenjski sklep zoper neposrednega motilca ne bi bil izvršljiv.

5. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so razlogi izpodbijane sodbe glede vprašanja, ali je tožnica sploh izkazala obstoj lastninske pravice na vodovodni napeljavi B., nejasni. Napačen je sklep, da je to dokazala s 76. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) in z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Novo mesto in predloženim izpisom iz registra (katastra). Takšna ugotovitev je protispisna, saj navedena določila ne dokazujejo tožničine lastninske pravice. Lastništva tudi ne dokazujejo izpisi iz prilog A10 in A11. Dokazno breme nosi tisti, ki relevantno dejstvo zatrjuje, ne pa toženka, ki je lastninsko pravico tožnice izrecno zanikala. Drugačno stališče sodišča druge stopnje pomeni neupoštevanje 8. člena ZPP in s tem kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljen je tudi zaključek pritožbenega sodišča o nedopustnih pritožbenih novotah, saj je toženka v pritožbi podala le svojo dokazno presojo izpisa iz registra in določil ZGJS.

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Predlagateljica utemeljeno zatrjuje, da sodne prakse Vrhovnega sodišča RS glede ugovora tretjega, da je lastnik predmeta izvršbe, pri izvršbi motenjskega sklepa ni(2). Izpodbijana sodba ne odstopa od stališč o pasivni legitimaciji neposrednega in posrednega motilca posesti v odločbah višjih sodišč, na kateri se sklicuje predlagateljica. Sicer pa stališče o pasivni legitimaciji v pravdi zaradi motenja posesti v predmetni zadevi niti ni relevantno, saj tožnica zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe pravnomočnega in izvršljivega sklepa o motenju posesti zoper G. d. o. o. kot tretja – lastnica predmeta izvršbe. Zatrjevanih procesnih kršitev toženka ni uspela verjetno izkazati.

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.

Op. št. (1): Sklicuje se na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 751/2012 z dne 26. 9. 2012 in I Cp 2019/2000 z dne 7. 2. 2001. Op. št. (2): Višje sodišče je v sklepu II Cp 1489/2001 z dne 10. 10. 2001 zavzelo stališče, da tretji v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, ne more uspešno ugovarjati, da upnik zaradi lastninske pravice tretjega nima pravnega naslova do posesti.