Jedro

Za določitev pretežnosti zavarovanja ni odločilen dan začetka uživanja oziroma izplačevanja invalidske pokojnine, temveč dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine, zato se tožnici, ki je bila na dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine pretežno zavarovana za širši obseg pravic, invalidska pokojnina odmeri tako kot zavarovancem za širši obseg, čeprav je bila na dan začetka izplačevanja invalidske pokojnine pretežno zavarovana za ožji obseg pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 15. 7 .2008 in št. ... z dne 13. 3. 2008. Tožencu je naložilo, da je dolžan v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izdati novo odločbo o odmeri invalidske pokojnine od 29. 3. 2007 dalje. Primarni tožbeni zahtevek v delu, ko tožnica zahteva odmero invalidske pokojnine od 3. 3. 2005 dalje in vračilo prispevkov v znesku 1303,88 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče glede na določbo 67. in 68. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl.) zadevo nepravilno presojalo upoštevaje obseg tožničinega zavarovanja na dan nastanka I. kategorije invalidnosti. Glede na določbe 67. člena, 68. člena in 69. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine na podlagi ugotovljene I. kategorije invalidnosti oziroma pod pogoji, ki jih določa zakon tudi v primeru II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je nastala zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela, če izpolnjuje pogoje pokojninske dobe. Določba 5. odstavka 156. člena ZPIZ-1 določa, da pravice na podlagi invalidnosti, med katere sodi tudi invalidska pokojnina, pridobijo zavarovanci z dnem nastanka invalidnosti, če izpolnjujejo pogoje 67., 68. oz. 69. člena ZPIZ-1. Navedene določbe se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine v zvezi z ugotovljeno invalidnostjo in ugotovljenimi delovnimi leti, ki so podlaga za izračun minimalnih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Ti pogoji šele predstavljajo podlago za priznanje pravice do invalidske pokojnine kot rednega mesečnega prejemka z dnem prenehanja zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine je namreč glede na 1. in 2. odstavek 156. člena ZPIZ-1 prenehanje zavarovanja. S slednjim pogojem šele zavarovanec dobi status uživalca pokojnine, saj šele s prenehanjem zavarovanja izpolni pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine in za njeno uživanje. Določba 8. odstavka 34. člena ZPIZ-1 C določa obseg pravic, ki je določen s plačili prispevka do upokojitve (to je do pridobitve pravice do pokojnine), torej do prenehanja zavarovanja. Po navedeni določbi zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo. Dejstvo je, da je tožnica pridobila pravico do invalidske pokojnine na podlagi odločbe št. ... z dne 15. 7. 2008 z dnem prenehanja zavarovanja, torej z dnem 28. 3. 2007, saj je šele takrat, glede na prej citirano določbo 156. člena ZPIZ-1 mogoče govoriti o dejanski pridobitvi pravice in ne, ko je bila pri tožeči stranki ugotovljena I. kategorija invalidnosti. Na dan ugotovitve I. kategorije invalidnosti, to je na dan 3. 3. 2005 so se presojali le pogoji invalidnosti in pogoji delovnih let, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, pravica do invalidske pokojnine v smislu uživanja in kot pokojninski prejemek pa je bila tožnici priznana šele z dnem prenehanja zavarovanja, saj je bila tožeča stranka v zavarovanju do 28. 3. 2007. Tožnica je do dneva prenehanja zavarovanja skupaj s prišteto dobo dopolnila 32 let, 3 mesece in 28 dni pokojninske dobe, pri tem dejanska pokojninska doba, to je doba, dosežena v zavarovanju, znaša 15 let, 1 mesec in 28 dni. Pri ugotavljanju pretežnosti se upošteva le zavarovalna doba, ki jo je tožnica dosegla z dejanskim obveznim zavarovanjem, kar pomeni, da se niti za širši niti za ožji obseg pravic ne upošteva prišteta doba. V dobo, doseženo v dejanskem zavarovanju, se tožnici vštejejo obdobja na podlagi delovnega razmerja in zavarovanja za primer brezposelnosti za širši obseg pravic v skupnem trajanju 7 let, 5 mesecev in 5 dni ter obdobja prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg pravic v trajanju 7 let, 8 mesecev in 23 dni. Ker je tožnica pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine, to je do 28. 3. 2007 dosegla v zavarovanju za ožji obseg pravic, v skladu s citirano določbo 8. odstavka 34. člena ZPIZ-1, nima pravice do odmere invalidske pokojnine od najnižje pokojninske osnove. Pri odmeri invalidske pokojnine se je tožnici upošteval odmerni odstotek glede na dopolnjeno skupno pokojninsko dobo do prenehanja zavarovanja. Toženec še poudarja, da tudi Višje delovno in socialno sodišče v zadevi opr. št. Psp 497/2009 z dne 12. 11. 2009 tožnici ni priznalo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z utemeljitvijo, da je bila tožnici za odmero invalidske pokojnine upoštevana celotna pokojninska doba, vključno z obdobjem, ko je bila prostovoljno vključena v zavarovanje in je pritožbeno sodišče kot nesporno ugotovilo, da je bila pretežni del zavarovana za ožji obseg pravic. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice tudi glede primarnega tožbenega zahtevka v celoti zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca, opr. št. ... z dne 15. 7. 2008 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 13. 3. 2008, s katero je bilo odločeno, da ima tožnica pravico do invalidske pokojnine v znesku 166,79 EUR na mesec od 29. 3. 2007 dalje. Iz obrazložitve omenjene odločbe je razvidno, da je tožnici zagotovljena odmera pokojnine v višini 35 % najnižje pokojninske osnove v skladu s 418. členom ZPIZ-1, ker je bila pretežni del zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic. Tožnica s tožbo uveljavlja priznanje višje pokojnine, torej priznanje pokojnine za primer zavarovanja za širši obseg pravic. Toženec se je postavil na stališče, da je za ugotovitev obsega zavarovanja odločilen datum, ko je tožnica začela uživati pravico do pokojnine. Le-ta se je tožnici začela izplačevati z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja, to je z 29. 3. 2007. Do omenjenega datuma je bila tožnica prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje po 34. členu ZPIZ-1. Upoštevaje navedeni datum je bila tožnica 7 let, 5 mesecev in 5 dni vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja oziroma zavarovanja za primer brezposelnosti, torej za širši obseg pravic in 7 let, 8 mesecev in 23 dni prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg pravic. Glede na stališče toženca je bila tožnica pretežno zavarovana za ožji obseg pravic. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je v primeru ugotavljanja pretežnosti zavarovanja odločilen dan nastanka I. kategorije invalidnosti, to je 3. 3. 2005. Tedaj je bila tožnica pretežno zavarovana za širši obseg pravic.

Za razsojo v predmetni zadevi je potrebno uporabiti 8. odstavek 34. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo. Glede na navedeno določbo je torej odločilen datum pridobitve pravice do pokojnine. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnica pravico do pokojnine pridobila s 1. 4. 2005. Toženec je namreč z odločbo št. ... z dne 21. 1. 2008 (priloga A/2 sodnega spisa) odločil, da se tožnica s 3. 3. 2005 razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ima od 1. 4. 2005 dalje pravico do invalidske pokojnine. Do 1. 4. 2005 je bila tožnica pretežno zavarovana za širši obseg pravic. Odločitev toženca, ki je vprašanje pretežnosti zavarovanja presojal na dan prenehanja zavarovanja, namesto na dan pridobitve pravice do pokojnine, je bila nepravilna in nezakonita, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Toženec bo moral tožnici invalidsko pokojnino odmeriti, upoštevaje določbe ZPIZ-1, ki se nanašajo na pravice zavarovancev, zavarovanih za širši obseg pravic. Glede pridobitve pravice do invalidske pokojnine oziroma pravice do njenega izplačila, pritožbeno sodišče opozarja tudi na sodno prakso kot npr. sodba VS RS, št. VIII Ips 519/2008 z dne 11. 10. 2010, iz katere izhaja, da se zavarovancu prizna pravica na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Pravico do izplačila invalidske pokojnine pa pridobi (realizira) z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega zavarovanja.

Glede sklicevanja toženca na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 497/2009 z dne 12. 11. 2009, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se navedena odločitev nanaša na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Skladno s 137. členom ZPIZ-1 imajo navedeno pravico ob izpolnjevanju ostalih z zakonom določenih pogojev le uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine. V navedeni zadevi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožnica uživalka pokojnine šele od 29. 3. 2007 dalje, zato je njen zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zavrnilo. Sodišče je zahtevek zavrnilo iz drugega razloga, zato navedena odločitev za rešitev sporne zadeve ni odločilna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.