Jedro

Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je obseg ožjega ali širšega zavarovanja treba določiti na datum pridobitve pravice zavarovanca do pokojnine, ker to namreč jasno izhaja iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1. Te določbe tudi ni mogoče mešati s pogoji za pridobitev invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, saj se v takšnem primeru gostota pokojninske dobe upošteva od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (68. člen ZPIZ-1) oziroma v primeru zavarovancev, pri katerih je bila že pred tem podana invalidnost II. in III. kategorije in pride do naknadnega poslabšanja invalidnosti oziroma novega primera invalidnosti, (prav tako) na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti (prvi odstavek 71. člena ZPIZ-1). Opredelitve iz osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 tudi ni mogoče mešati (kot to stori tožena stranka) z odmero pokojnine oziroma uživanjem pravice do pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo primarnemu zahtevku tožnice in odpravilo odločbi tožene stranke z dne 13. 3. 2008 in 15. 7. 2008, naložilo toženi stranki, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda novo odločbo o odmeri invalidske pokojnine tožnici od 29. 3. 2007 dalje, zavrnilo pa je zahtevek tožnice za odmero pokojnine že od 3. 3. 2005 dalje in za vračilo prispevkov v znesku 1.303,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je tožena stranka z odločbo z dne 21. 8. 2007 tožnico razvrstila v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni (z dnem 2. 4. 2007) in ji priznala pravico do invalidske pokojnine od 1. 5. 2007. Drugostopenjski organ tožene stranke je z odločbo z dne 21. 1. 2008 tožničini pritožbi ugodil in izpodbijano odločbo odpravil, tožnico pa s 3. 3. 2005 razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji od 1. 4. 2005 priznal pravico do invalidske pokojnine. Odločil je tudi, da bo invalidska pokojnina odmerjena s posebno odločbo Območne enote .... Z odločbo z dne 13. 3. 2008 je bila nato tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine v znesku 166,79 EUR od 29. 3. 2007 dalje (to je od datuma prenehanja zavarovanja tožnice) (1), drugostopenjski organ tožene stranke pa je tožničino pritožbo zoper to odločbo zavrnil in odločbo potrdil (odločba tožene stranke z dne 15. 7. 2008). Na dan nastanka invalidnosti je imela tožnica 13 let, 1 mesec in 3 dni pokojninske dobe in je s tem izpolnjevala pogoj gostote dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine, sicer pa je bila prostovoljno zavarovana še do 28. 3. 2007. Tožena stranka je pogoje za odmero pokojnine napačno presojala na dan prenehanja tožničinega zavarovanja in ne na dan nastanka I. kategorije invalidnosti, to je 3. 3. 2005. Na dan 28. 3. 2007 je imela tožnica namreč 15 let, 1 mesec in 28 dni pokojninske dobe, od tega 7 let, 8 mesecev in 23 dni zavarovanja za ožji obseg pravic in 7 let, 5 mesecev in 5 dni za širši obseg pravic, na dan 3. 3. 2005 pa pokojninsko dobo v večjem obsegu za širši obseg pravic (7 let, 5 mesecev in 5 dni). Glede na to je tožena stranka nepravilno uporabila določbo osmega odstavka 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.) in 67. člena istega zakona. Sodišče je zavrnilo zahtevek za izplačevanje invalidske pokojnine že od 3. 3. 2005 dalje, saj je (glede na določbi 156. in 157. člena ZPIZ-1) pogoj za pridobitev pravice prenehanja zavarovanja; pokojnina pripada tožnici od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, torej od 29. 3. 2007 dalje. Ker sistemska ureditev invalidskega področja načeloma onemogoča vračanje prispevkov, ne glede na to, ali je kasneje mogoče uresničiti pravico na podlagi plačila prispevkov, je sodišče zavrnilo tudi zahtevek tožnice za vračilo prispevkov, ki jih je plačevala od 1. 4. 2005 do 28. 3. 2007 kot državljanka, ki je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje (34. člen ZPIZ-1).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in (v izpodbijanem delu) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila tožnica pretežno zavarovana za ožji obseg pravic in da se pri presoji dobe zavarovanja šteje obdobje do takrat, ko je tožnica začela uživati pravico do pokojnine, to je do 29. 3. 2007. Izhajalo je iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1, po kateri ima zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, le omejene pravice oziroma tudi nima pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove. Na podlagi navedene zakonske določbe je kot odločilen datum za presojo upoštevalo 1. 4. 2005, saj je tožnica s tem dnem pridobila pravico do pokojnine, do tega datuma pa je bila pretežno zavarovana za širši obseg pravic.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Sodišči druge in prve stopnje naj bi zmotno uporabili določbo osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 v zvezi z določbo 156. člena tega zakona. Ugotovitev kategorije invalidnosti ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To je le osnova za pridobitev pravic iz naslova invalidnosti; tožena stranka je pravilno upoštevala, da je tožnica postala uživalka pokojnine šele z dnem prenehanja zavarovanja, kot je to določeno v prvem in drugem odstavku 156. člena ZPIZ-1. Iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 izhaja le vrsta in obseg upravičenj, ki pripadajo uživalcem pokojnin glede na njihov status oziroma plačilo prispevkov. Ker je tožnica postala uživalka pravice do pokojnine z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja, to je z 29. 3. 2007, ji je bila pri odmeri pokojnine upoštevana pokojninska doba, ki jo je dosegla v zavarovanju od 4. 4. 2005 do 28. 3. 2007. To je imelo vpliv tudi na odmerni odstotek. Zaradi določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 je bilo treba odmeriti pravico do pokojnine z upoštevanjem obsega zavarovanja, v katerem je bila zavarovana pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine, to je do 29. 3. 2007. Zato je bilo z izpodbijanima odločbama upoštevano, da je tožnica do dneva prenehanja zavarovanja, skupaj s prišteto dobo, dopolnila 32 let, 3 mesece in 28 dni pokojninske dobe oziroma je bila njena dejanska pokojninska doba v zavarovanju 15 let, 1 mesec in 28 dni. Tožena stranka se sklicuje tudi na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 497/2009 z dne 12. 11. 2009, s katero tožnici ni bila priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežb po osmem odstavku 34. člena ZPIZ-1. 5. V odgovoru na revizijo in v dopolnitvi tega odgovora tožnica prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije (2).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (367. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Bistveno materialnopravno vprašanje v tem sporu se nanaša na opredelitev datuma, ki je pomemben pri odmeri pokojnine glede na dobo zavarovanja za ožji oziroma širši obseg pravic. Tožena stranka je obdobje zavarovanja za ožji oziroma širši obseg pravic tožnice upoštevala na dan prenehanja njenega zavarovanja (tožnica je bila določeno obdobje do prenehanja zavarovanja, tj. do 28. 3. 2007, zavarovana za ožji obseg pravic po 34. členu ZPIZ-1), sodišče prve stopnje na dan ugotovljene invalidnosti tožnice (to je 3. 3. 2005), sodišče druge stopnje pa na dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine (to je 1. 4. 2005).

9. Določitev datuma za štetje zavarovanja v ožjem ali širšem obsegu je pomembna, saj je od vprašanja, ali je zavarovanec pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosegel v zavarovanju za ožji oziroma širši obseg pravic, odvisna presoja o obsegu ostalih pravic takšnega zavarovanca. Po določbi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 namreč zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.

10. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je obseg ožjega ali širšega zavarovanja treba določiti na datum pridobitve pravice zavarovanca do pokojnine, ker to namreč jasno izhaja iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1. Po tej določbi se pretežni del skupnega obveznega zavarovanja upošteva do pridobitve pravice do pokojnine. Iz te zakonske določbe torej izhaja, da nima pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove tisti zavarovanec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel z zavarovanjem za ožji obseg pravic.

11. Te določbe tudi ni mogoče mešati s pogoji za pridobitev invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, saj se v takšnem primeru gostota pokojninske dobe upošteva od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (68. člen ZPIZ-1) oziroma v primeru zavarovancev, pri katerih je bila že pred tem podana invalidnost II. in III. kategorije in pride do naknadnega poslabšanja invalidnosti oziroma novega primera invalidnosti, (prav tako) na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti (prvi odstavek 71. člena ZPIZ-1). Opredelitve iz osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 tudi ni mogoče mešati (kot to stori tožena stranka) z odmero pokojnine oziroma uživanjem pravice do pokojnine. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, sta institut pridobitve pravic na podlagi invalidnosti in institut uživanja teh pravic oziroma začetek izplačevanja pokojnine (156. in 157. člen ZPIZ-1) različna. To nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da je tožena stranka z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 21. 1. 2008 tožnico ne le razvrstila v I. kategorijo invalidnosti (kot v reviziji navaja tožena stranka), temveč ji je s 1. 4. 2005 dalje priznala tudi pravico do invalidske pokojnine, medtem ko ji je pravico do izplačevanja oziroma uživanja te pokojnine pravilno priznala šele od prenehanja njene vključitve v obvezno zavarovanje, to je od 29. 3. 2007 dalje. Navedeno tudi ne pomeni, da bi tožena stranka morala pri odmeri pokojnine tožnici izključiti njeno obdobje zavarovanja od 3. 3. 2005 oziroma 1. 4. 2005 do prenehanje zavarovanja, temveč zgolj to, da je pri določitvi obdobja zavarovanja za ožji oziroma širši obseg pravic, ki lahko vpliva tudi na pravice zavarovanca, treba upoštevati obdobje do datuma, do katerega je tožnica pridobila pravico do pokojnine.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Pri tem se je tožena stranka zaredi pretežnega zavarovanja tožnice za ožji obseg pravic oprla tudi na določbo 418. člena ZPIZ-1. Op. št. (2): V zvezi z odgovorom na revizijo in dopolnitvijo odgovora je treba omeniti, da so razlogi odgovora in dopolnitve v nasprotju, da v njih tožnica niti pravilno ne povzema razlogov sodbe sodišča druge stopnje in nekaterih določb ZPIZ-1, njeno stališče v odgovoru na revizijo (ne tudi v dopolnitvi) pa je celo enako stališču, za katerega se zavzema tožena stranka, in sicer „da je pravico do pokojnine treba odmeriti po tistem obsegu zavarovanja, v katerem je bila zavarovana pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine, to je do 28. 3. 2007.“