Jedro

Jamstveni in preživninski sklad RS, na katerega s plačilom preide terjatev preživninskega upravičenca z vsemi stranskimi pravicami, ne more uspešno predlagati zavarovanja nezapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo, saj izpolnitelj, na katerega je prešla terjatev, od dolžnika ne more zahtevati več, kot je sam plačal. Sodišče o predložitvi seznama dolžnikovega premoženja odloča z odredbo. Zoper odredbe ni samostojnega pravnega sredstva, zato se lahko odločitev, ki je vsebovana v odredbi, izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Sklep o izvršbi ni takšna končna odločba, saj odredba iz 31. člena ZIZ ne predstavlja njegove procesne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo za poplačilo upnikove denarne terjatve v znesku 39.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.1.2000 do plačila. Zavrnilo pa je upnikov predlog, naj se izda predhodna odredba za zavarovanje upnikove denarne terjatve za čas od 1.2.2000 do 31.1.2001 v znesku 13.000,00 SIT. Proti zavrnilnemu delu sklepa o izvršbi se je po odvetniku pritožil upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo 259. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da ima upnik pravico zahtevati v zavarovanje s predhodno odredbo še ne zapadle zneske zakonite preživnine, in sicer tiste zneske, ki bodo zapadli v enem letu. Svoje odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja pa sodišče ni obrazložilo. Pritožba ni utemeljena. O zakonski sobrogaciji, do katere pride neodvisno od dolžnika, govorimo, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes. V takšnem primeru ob izpolnitvi nanj preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami po samem zakonu (300. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Zakonsko sobrogacijo določa Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu (Ur. l. RS št. 25/97 - 22/2000, v nadaljevanju ZJSRS) v 28. členu: S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka. To pomeni, da upnik, na katere je prešla terjatev, od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal preživninskemu upravičencu (303. člen ZOR). Takšno materialnopravno izhodišče napotuje na zaključek, ki ga je sprejelo tudi sodišče prve stopnje, da upnik ne more uspešno predlagati zavarovanja s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine po 259. členu ZIZ. Če upnik verjetno izkaže, da se s sredstvi ne bo mogel biti v celoti poplačan, sodišče naloži dolžniku, da predloži seznam svojega premoženja (1. odst. 31. člena ZIZ). O tej obveznosti dolžnika odloči sodišče z odredbo (3. odst. 31. člena ZIZ). Ker se z odredbami v izvršilnem postopku odloča o procesnih vprašanjih, proti njim ni samostojnega pravnega sredstva (primerjaj 6. odst. 9. člena ZIZ). To pomeni, da lahko stranka odločitev sodišča prve stopnje izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo (2. odst. 363. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklep o izvršbi ni takšna končna odločba, saj odredba iz 31. člena ZIZ ne predstavlja procesne podlage za njegovo izdajo. Če je izpolnjen pogoj iz 1. odst. 31. člena ZIZ, bo moralo sodišče, da bi bil lažje dosežen namen izvršilnega postopka, ki je v poplačilu upnika, odločiti o predlagani dolžnikovi obveznosti, ko bo pristopilo k opravljanju posameznih dejanj izršbe. Ker je sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne kršitve določb pravdnega ali izvršilnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).